Vir foto: Pixabay

Koronavirusna kriza je prinesla obrat v vrednotah državljanov Evropske unije, kaže najnovejša javnomnenjska raziskava Parlameter, ki jo na letni ravni naroči Evropski parlament.

Če je še pred enim letom večina Evropejcev na vrh prioritet postavljala boj proti podnebnim spremembam, je to mesto zdaj zasedel boj proti revščini in socialnim razlikam. 

Slovenci se glede nekaterih zadev opredeljujemo zelo specifično. Na eni strani smo med najbolj prepričanimi, da gredo stvari v EU v pravo smer in na tretjem mestu po optimističnem gledanju na prihodnost EU. V isti sapi pa so državljani le treh držav bolj pesimistični od Slovencev glede tega, ali gredo v pravo smer stvari v lastni državi. Obenem smo od vseh v Evropi najmanj zadovoljni s stanjem domače demokracije. 

Raziskava Parlameter, ki jo sicer za Slovenijo izvaja Mediana, v večini odgovorov najbolj nazorno kaže, kako Slovenci pri dojemanju dejanskih problemov doma in v Evropi sledimo naraciji osrednjih medijev – pišemo v komentarju uredništva. 

Tokratni Parlameter se sicer v prvi vrsti ukvarja z odzivom Evropejcev na koronavirusno situacijo. Dominanten občutek med Evropejci je v tem času “negotovost” (kar jih čuti polovica), sledi upanje (37 %), frustracija (27 %) in samozavest (20 %). Več kot polovica (57 %) državljanov EU je nezadovoljnih zaradi pomanjkanja solidarnosti med državami članicami v času pandemije.

Čeprav slabih 40 % sodelujočih v raziskavi pravi, da pandemija že vpliva na njihov osebni dohodek, jih 67 % račune še vedno plačuje brez težav, četrtina ima s tem probleme občasno, zgolj 7 % pa večino časa. Rezultati so primerljivi z lanskim letom, tudi za Slovenijo pa so nekje v tem povprečju.

Vzporedno je dve tretjini Evropejcev prepričanih, da bo čez eno leto ekonomska situacija v njihovi državi slabša.

Obrat v prioriteti vrednot

Če smo se v EU še pred letom dni večinsko obremenjevali zaradi podnebnih sprememb, zdaj največ, skoraj polovico sodelujočih pravi, da bi Evropski parlament na prvo mesto moral postaviti boj proti revščini in družbenim razlikam. 41 %, kar je osem odstotnih točk več kot leto poprej, pa je mnenja, da bi EP moral braniti solidarnost med državami članicami kot osnovno evropsko vrednoto.

Čeprav EU na splošno podpira udobna večina, pa je padel tudi delež državljanov članic EU, ki menijo, da gredo stvari v EU v pravo smer – samo 27 % jih še podpira EU takšno kot je sedaj, 44 % pa jih meni, da je stvari v EU potrebno spremeniti.

Glede tega, kako vidijo EU, spremembo življenjskih pogojev v minulem letu in njeno prihodnost, je precejšnja razlika med vzhodom in zahodom. Slovaška (43 %), Grčija (40 %), Romunija (36 %), Bolgarija (35 %) in  Slovenija (35 %) so države z največjim deležem pesimističnih sodelujočih. Najmanj pesimistov, zgolj 7 %, pa je na Danskem in Nizozemskem.

Slovenija med ekstremnim optimizmom in ekstremnim pesimizmom

Da so iz Slovenije sodelujoči v anketi med bolj pesimističnimi, sicer velja le delno, in sicer predvsem v kontekstu predvidevanja življenjskega standarda čez leto dni in (ne)zadovoljstva z dogajanjem doma.

Pri vprašanju, ali gredo stvari v EU na splošno v pravo smer, tako meni 60 % Slovencev, nasprotno pa 40 %, kar je za Irsko, Litvo in Estonijo četrti najvišji delež optimistov. Glede delovanja demokracije v EU smo sicer že malo bolj skeptični (4 % zelo zadovoljnih in 34 % delno zadovoljnih, kar je še vedno precej nad evropskim povprečjem). Smo pa veliki optimisti glede prihodnosti EU – z 11 % zelo optimističnih in 68 % delno optimističnih so pred nami le Irci in Maltežani.

Slika pa se obrne, ko se začnemo opredeljevati do situacije v lastni državi. Glede tega, ali gredo stvari v državi v pravo ali napačno smer, kar 79 % sodelujočih v raziskavi Mediane meni, da v napačno in zgolj dobra petina, da v pravo smer, kar je četrti najslabši rezultat (za nami so le Francozi, Hrvati in Estonci).

Pri vprašanju (ne)zadovoljstva glede delovanja demokracije v naši državi smo celo povsem zadnji med državami članicami EU: zgolj 5 % nas je zelo zadovoljnih, 27 % zmerno zadovoljnih, 37 % zmerno nezadovoljnih in 31 % zelo nezadovoljnih.

Pri vprašanjih glede domačih razmer smo Slovenci sicer tradicionalni nergači. Tudi v Parlemetru za leto 2019, v času Šarčeve vlade, je bilo glede zadovoljstva z delovanjem demokracije razmerje negativno (44:54). Je pa letos z razmerjem 32:68 občutno slabše. Za Slovence je značilno, da se v krizah izstopajoče pesimistično oziroma negativno opredeljujemo, kar so kazali primerjalni rezultati tudi po gospodarski krizi pred desetletjem in po njej.

Je pa zanimivo, da smo bili predlani precej bolj skeptični do stanja demokracije v Evropski uniji, kot smo letos.

Zanimiva so tudi nekatera odstopanja sodelujočih Slovencev glede razumevanja vrednot in prioritet glede na opredeljevanja večine v drugih državah članicah.

Pri vprašanju, kaj naj bodo prioritete Evropskega parlamenta (iz serije ukrepov so lahko izbrali največ 4), so se odgovori večinsko porazdelili sledeče: ukrepi za zmanjšane revščine in socialne neenakosti – 48 %, ukrepi za spopad proti terorizmu in organiziranem kriminalu – 35%, ukrepi za izboljšanje dostopa do kvalitetnega izobraževanja za vse – 33 %, ukrepi za zaščito okolja in bioverzitete – 32 %, ukrepi za dostopno in varno hrano in dostojni življenjski standard kmetov – 26 % itd.

Zelo malo pa jih je denimo izbralo ukrepe za razvoj obnovljive energije in ogljično nevtralne družbe (23 %), ukrepe za boj proti diskriminaciji in sovražnem govoru na spletu (14 %) ukrepe za razvoj evropskih obrambno-vojaških sposobnosti (11 %) in opolnomočenje ljudi za razvoj digitalnih spretnosti (7 %).

Slovenci smo bili sicer po odstotku tistih, ki so izbrali najpogostejši odgovor, torej ukrepe za zmanjšanje revščine in socialne neenakosti, za Portugalsko in Ciprom na tretjem mestu (67 %), čeprav vemo, da je Slovenija med najbolj egalitarnimi državami na svetu. Najmanjši delež tega odgovora so zbrali Nemci, Avstrijci in Poljaki.

Smo pa s četrtino izbranih odgovorov rekorderji pri zagovarjanju ukrepov za boj proti diskriminaciji in sovražnem govoru na spletu.

Še bolj očitno je to pri vprašanju, katere vrednote naj prioritetno brani Evropski parlament. Več kot polovica vprašanih je izbrala zaščito človekovih pravic po svetu, 42 % enakopravnost moških in žensk, prav toliko solidarnost med državami članicami, 38 % pa svobodo govora.

Slovenci pa smo, skupaj z Grki, daleč na prvo mesto postavili solidarnost med državami članicami (62 %), poleg tega smo četrti po želji za zaščito človekovih pravic po svetu (61 %).

In kje je največ sporov med nacionalnimi vladami in EU? Daleč na prvem mestu so migracije in begunci z 62 % opredeljenih anketirancev, sledijo okolje in podnebne spremembe (20 %), kmetijstvo, hrana in ribištvo (20 %) ter javno zdravje (19 %).

Kar 59 % Slovencev je pri področjih nestrinjanj med državo članico in EU na prvo mesto postavilo vladavino prava, kar je z naskokom največ med državami članicami. Največji delež smo imeli tudi pri “lažnih novicah in diskriminaciji” (33 %) in pri svobodi govora (18 %).

Problemi EU in nacionalnih držav med realnostjo in percepcijo
Raziskava Parlameter je zanimiv vpogled v dojemanje Evropske unije med državljani različnih držav članic in razlik v percepciji skupnih problemov med njimi. Mnogi odgovori sodelujočih iz Slovenije kažejo, kako na zaznavanje le-teh pomembno vpliva naracija osrednjih medijev. Morda še najbolj očitno ravno pri vprašanju o področjih nestrinjanja, kjer Slovenci izpostavljamo nekatere teme, ki v drugih državah članicah, za razliko od Slovenije, sploh niso v središču debate – torej vladavina prava v EU, lažne novice in diskriminacija ter svoboda govora.

Kot vemo, v Sloveniji osrednji mediji redno forsirajo tudi temo človekovih pravic, socialne neenakosti in medsebojne solidarnosti, kar se izraža pri vprašanju o vrednotah. S tem seveda ni nič narobe, prej nasprotno.

Dojemanje, da je s slovensko demokracijo nekaj hudo narobe zdaj, ko se je oblast po daljšem času spet zamenjala, pa kaže na negativne posledice močne medijske propagande proti desnosredinski vladi in njenemu pristopu k vodenju epidemije ter države na splošno. Nekaj k temu sicer doda tudi metodološko dejstvo, da se je raziskava izvajala med 20. novembrom in 21. decembrom, ko je bila situacija pri obvladovanju koronavirusa ravno na najnižji točki. 

7 KOMENTARJI

  1. Politični analitiki ocenjujejo, da lahko POS – Povežimo Slovenijo na
    državnozborskih volitvah osvoji od pet do petnajst poslanskih mandatov.
    .
    Agencija MediaGauss, 15.02.2021:
    .
    SDS 32
    NSi 13
    SD 9
    Levica 9
    POS 6
    LMŠ 5
    SMC 4
    Dobra Država 3
    Desus 2
    SNS 2
    .
    Ostale stranke skupaj 15

    • To je odlična novica. Slovenija potrebuje stranko, ki se lahko pridruži koaliciji SDS + NSi in jo ponese čez 50 %. Drugega načina za vladanje na krajši rok ne vidim. Na dolgi rok bi uravnoteženje medijske krajine lahko tudi koalicji SDS + NSi prineslo čez 50 % glasov na volitvah.

      Razkomunistiti.

  2. “Obenem smo od vseh v Evropi najmanj zadovoljni s stanjem domače demokracije. ”

    Zakaj piše “smo”? Ne maram posploševanja in tega, da nekdo brez mojega soglasja govori v mojem imenu.

    No ja, saj od danes naprej bo pa Korl premje in kar naenkrat BOMO z demokracijo zadovoljni, anede. (se hecam)

  3. Slavec, oprosti a tvoja napoved volilnega rezultata, kaže kakšen bi bil željen rezultat in ne kakšen bo ko bodo volitve. Poglej zadnje meritve javnega menenja, če so še tako sfrizirane je razkorak le prevelik.
    Meritve kot jih predstavlja uredništvo glede odnosa Slovencev do tega ali gremo v pravo smer in delovanja demokracije pa so naravnost zaskrbljujoče in sicer:
    ”Glede tega, ali gredo stvari v državi v pravo ali napačno smer, kar 79 % sodelujočih v raziskavi Mediane meni, da v napačno in zgolj dobra petina, da v pravo smer, kar je četrti najslabši rezultat (za nami so le Francozi, Hrvati in Estonci).
    Pri vprašanju (ne)zadovoljstva glede delovanja demokracije v naši državi smo celo povsem zadnji med državami članicami EU: zgolj 5 % nas je zelo zadovoljnih, 27 % zmerno zadovoljnih, 37 % zmerno nezadovoljnih in 31 % zelo nezadovoljnih.”
    Glede tega ali gredo stvari v pravo smer torej nismo prepričani niti volilci SDS in NSI, saj da gredo v pravo smer nas meni le 21% volivcev pa nas bi moralo biti najmanj 30% , koliko nas bi bilo šele, če bi držala napoved g. Slavka kar 55%.
    Če huje je pri vprašanjih demokracije zadovoljni in zmerno zadovoljni predstavljamo le 32% torej le volivci SDS in NSI-kje je tukaj SMC in zlasti SNS?
    Kar 68% pa jih je zmerno in zelo nezadovoljnih.
    Pa ja ne boste dejali , da naši volivci gledajo in verjamejo RTV namesto Novi 24 TV ?
    Nekaj tu ne štima.

    • Peter: ”Če huje je pri vprašanjih demokracije zadovoljni in zmerno zadovoljni predstavljamo le 32% torej le volivci SDS in NSI-kje je tukaj SMC in zlasti SNS?”

      G. Peter, menim, da napačno sklepate, ker odstotke preslikujete na platno vlada vs. opozicija. Dovolite, da pojasnim:

      1) Kdo sploh lahko trdi, da so volivci SDS in NSI zadovoljni? Je sredinska vlada res razlog za zadovoljstvo? Glede na odziv, ki ga je bila vlada že pred formiranjem deležna in potem glede na metanje vseh polen pod noge, v primerjavi z medijskim ujčkanjem npr. nesposobne Šarčeve vlade (da o Bratuškovi in Cerarju ne govorimo), ki je že med kampanjo gradila na nedemokratičnem ‘samo-da-ni-Janša’ principu, veliko desnih volivcev Slovenije upravičeno ne dojema kot demokratične.
      2) Veliko nezadovoljstvo med Slovenci, ki je izbruhnilo takoj ob krizi in nikoli ni pojenjalo, kaže na nekaj drugega. Slovenski narod ni pripravljen in se noče soočiti z potrebnimi reformami vseh podsistemov, kot so to storile številne evropske države. Zato je od leta 2008 kronično nesrečen, ampak vzrokov za svojo nesrečo ne vidi. Delno žalost ljudje nato utopijo v ”novih obrazih” (vseeno bolje, kot v alkoholu), ampak takšno nezadovoljstvo kaže na negativni vpliv slovenskih medijev, ko je govora o odkritem soočenju argumentov na temo prihodnjega razvoja Slovenije. Veste tudi sami, ko kvalitetno opozarjate v komentarjih na probleme, a ste eni redkih, ki tako dobro formulirate mnenja.

  4. Rokc vsebinsko se strinjam z vami ker ste zadeli žebelj na glavo ko pravite:
    ”Zato je od leta 2008 kronično nesrečen, ampak vzrokov za svojo nesrečo ne vidi. Delno žalost ljudje nato utopijo v ”novih obrazih” (vseeno bolje, kot v alkoholu), ampak takšno nezadovoljstvo kaže na negativni vpliv slovenskih medijev, ko je govora o odkritem soočenju argumentov na temo prihodnjega razvoja Slovenije.”
    Poskušam biti malo provokativen, ker opažam , da se večina ko gre za vsebinska vprašanja sploh ne oglaša, ker jih verjetno ta vprašanja ne zanimajo ali pa jih ne razumejo.
    To pa najbrž ni posledica zgolj medijev temveč predvsem socialističnega izobraževalnega sistema, ki je v bistvu ostal enak tudi po osamosvojitvi.
    Sam sem po osamosvojitvi ob študiju sina namreč še enkrat predelal ekonomijo in sam opazil, da so isti profesorji zgolj rahlo zamenjali retoriko. Še huje pa je opažanje da o ekonomiji predavajo ljudje, ki nimajo nobene povezave z gospodarstvom kaj šele da bi kdaj delali v gospodarstvu, da ne rečem da bi poskusili biti podjetniki.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime