Ko sta Josh in Laura Martin, verna katoličana, svojo vse večjo družino preselila iz Dallasa v Texasu v hribe Oklahome, še nista vedela, da sta izbrala »Benediktovo možnost«.
»Sprva sva si želela samo, da gremo ven iz mesta in naša družina raste v bolj zaščitenem okolju s počasnejšim tempom,« je za Chatholic News Agency povedl Josh.
Vero živeti ločeno
Preselili so se blizu benediktinske opatije v Oklahomi, kjer se je v zadnjih 15 letih že ustalilo na desetine drugih ameriških družin.
Dvomili so v smer odsotnosti morale, v katero pelje sodobna družba in prišli iskat počasno in bolj liturgično življenje v skupnosti z drugimi podobno mislečimi katoličani.
Številni vaščani se udeležijo dnevne jutranje maše pred 7. uro zjutraj in tradicionalno latinske maše ob nedeljah. Samostan služi kot središče skupnosti, menihi pa so tudi zgled verskega življenja za mlade.
Sodobni svet kot grožnja krščanstvu
Tako kot je sv. Benedikt zapustil antikrščansko kulturo Rima, tudi družine bežijo v hribe Oklahome, kjer bežijo pred sekularno družbo, ki so ji krščanske vrednote pogosto tuje ali pa je do njih celo sovražna ob trendih legalizacije istospolnih partnerstev, vse večjo priljubljenostjo ideologije spola in krčenjem verske svobode.
Novinar Rod Dreher je to imenoval »Benediktova možnost« in v svoji knjigi razlagal, da kristjani svoj boj s to kulturo izgubljajo in morajo zato najti način, kako svojo vero ohraniti za generacije, ki prihajajo. Kot pravi, se bodo ameriški kristjani morali sprijazniti s surovim dejstvom, da živimo v kulturi, v kateri imajo naša prepričanja bolj malo smisla, saj govorimo jezik, ki ga svet ne more slišati.
Kot opaža novinar, pa se tovrstni umiki ne dogajajo samo med katoličani, temveč tudi med protestantskimi in pravoslavnimi kristjani.
Poljedelstvo in živinoreja ne prideta v poštev, delo ni izolirano
Čeprav so se družine želele preživljati s poljedelstvom in živinorejo, pa so kmalu ugotovile, da je rodovitne zemlje malo, oni pa izučeni za drugačne poklice.
In čeprav so se pri ročnem kmetovanju veliko naučili, so se po večini vrnili k svojim poklicem v strojništvu, zdravstvu, … Rešuje jih bližina mesta, opravljanje dela na daljavo ali pa vožnja. Takšno življenje ni nujno izolirano od sveta in nikakor tako romantično kot se sliši.
Ena glavnih kritik takšnega načina življenja pa izhaja prav iz ideje o ločitvi – kulturni in geografski – od vseh drugih ljudi. Kako so lahko verniki evangelija, ki ga oznanjajo, ko pa živijo ločeno, v odmaknjenih podeželskih hribih?
Problem izolacije
»To ni otoška skupnost,« pravi Josh, ki vztraja, da gre bolj za umik zaradi moči kulturnih sil, ki onemogoča normalno življenje družine.
Zakonca pravita, da se zavedata nevarnosti prevelike izolacije, zato dva njuna otroka obiskujeta javno šolo, kjer igrata nogomet v lokalni ligi in najdeta veliko nekatoliških prijateljev. A s tem se ne strinjajo vsi v vasi. Uporaba televizije in interneta se po družinah močno razlikuje kot tudi mnenja o tem, ali bi morale ženske nositi le krila in ničesar drugega ter kakšna bi morala biti njegova dolžina in koliko stika sploh vzdrževat z zunanjim svetom.
Ljudje v skupnosti pa imajo kljub različnosti mnogo skupnega, predvsem močan občutek skupnosti in željo, da živijo katoliško vero – naj gre za pogrebe, poroke, krste, plese, zabave – sodeluje skoraj vsakdo.
Za mnoge katoličane takšno življenje ne pride v poštev, saj je najbolj osnovni gradnik njihove katoliške skupnosti in družbe, ki jim je na voljo, njihova lokalna župnija.
Dreher piše o pomembnosti življenja v blizu lastne župnije, tako da ta lahko še toliko bolj zlahka postane središče posameznikovega življenja. Toda Kristjani morajo vedno vedeti, ali njihova lokalna župnija uči pravo vero, ali pa je preveč ogrožena od posvetne kulture.
Močan občutek skupnosti, ki pa ga lahko daje tudi katerakoli župnija
Kot piše, so spremembe, ki so zajele Zahod, spremenile tudi Cerkev, ki ne tvori več duše, ampak skrbi predvsem zase.
A povsod ni tako. Veliko je še cvetočih župnij, ki niso le stavbe, temveč res življenje, ekosistem, ki se širi in krči glede na to, kdo je tam. In njihov čar je prav v tem, da so z ljudmi, kjer ti trpijo in so preizkušani, da ustvarjajo skupnost tam, kjer so ovire, kjer je preganjanje in težave.
Opa, opa, opa, opa! Kaj berem?!?!?!?!?! Je to res?!?!?!?
Čestitke uredništvu Domovine, da je objavilo to novičko. Te zadeve so dosti bolj stare in v ameriških medijih odmevajo že dolgo in tistim, ki spremljamo ameriško katoliško blogosfero in katoliško alter sceno, bistveno bolj znane. O tem se na polno debatira in polemizira. Ne samo znotraj ameriške katoliške cerkve ampak znotraj ameriškega krščanstva na splošno.
Več informacij dobite recimo tukaj: http://www.theamericanconservative.com/dreher/benedict-option-faq/ in tukaj http://www.theamericanconservative.com/dreher/.
Bi zadeva lahko zaživela pri nas? Mogoče. V razmislek je lahko ta blog p. Branka Cestnika: http://branenacesti.blogspot.si/2017/06/katoliski-etos-in-blagostanje.html
Torej: Na zadevo ste pri Domovini pozno naleteli, ker ste jo odkrili pri Catholic News agency, ki pa je bolj mainstream katoliška zadeva. Kot pri nas Družina, ki veliko tematik ni odpirala in so jih šele Iskreni.net. Tipičen problem z Družino in Radiem Ognjišče je da brskajo le po uradnih in glavnih katoliških kanalih v tujini (kath.press in podobni) veliko pomembnih trendov SPREGLEDAJO. Seveda spoštujemo Družino kot medij, vsa njena zgodovina, pomen za katolike itd. (pri nas jo sedaj beremo, v devetdesetih je nismo) toda področje KJER je Družina eksplicitno ZELO ŠIBKA in za časom so povzetki ostalih uradnih katoliških agencij. Ki ne dajejo prave slike o katolištvu na Zahodu ali o globalnem katolištvu.
Poglejmo iskreni.net: uradni cerkveni kanali so povsem spregledali družinsko tematiko znotraj cerkve in šele LAIŠKI Iskreni.net, Zavod Živim!, Družinska pobuda, so jo prinesli v slovenski katoliški korpus in njih sedaj povzemajo tudi drugi katoliški mediji.
Torej uredništvo Domovine: pokažite več širine kot Družina, iščite v Sloveniji nepredstavljene katoliške vidike. Hvaležni vam bomo ker boste opravili zelo potrebno delo!
“v kateri imajo naša prepričanja bolj malo smisla, saj govorimo jezik, ki ga svet ne more slišati.”
nismo mi, ki nočemo slišat.. Vse smo preverili kar vi govorite in rezultat je tak kot je. Seštevamo 2+2 in samo en rezultat je pravilen.
“Zakonca pravita, da se zavedata nevarnosti prevelike izolacije, zato dva njuna otroka obiskujeta javno šolo, kjer igrata nogomet v lokalni ligi in najdeta veliko nekatoliških prijateljev.”
mal si poglejte kake amiše.. kako so zabredli in kako delajo škodo svojim otrokom in sebi, ko se drzijo izolacije kot pijanec plota..
da religija propada je samo en razlog.. ima napačne rezultate.. zelo preprost razlog zakaj se dogaja osip. Če imaš napačno predstavo o realnosti, ne moreš vplivat na ničesar. In res vam ni treba bit suženj ideologije.. če je narobe, jo vrzite proč. Nobene škode de bo, samo bolj svobodno boste živeli, brez stalnega prišepetavanja klera, kako ste ničvredni in blablabla..
Seveda imajo ateisti po EU pravilno predstavo in zato tako uspevajo, da jih izpodrivajo neuki, nevedni priseljenci iz Afrike.
EU? le kaj ima evropa al pa kaka druga politična organizacija z ugotavljanjem, ali imajo religije prav ali ne?
“da jih izpodrivajo neuki, nevedni priseljenci iz Afrike.”
le zakaj neuki in nevedni tako rinejo v evropo? Le zakaj, sej imajo svoje bogove v afriki al kje ze..
in si ugotovil, kaj je razlika med vernikom in … človekom, ki upošteva realnost.. razum in dejstva in kritično razmišljanje, kaj je res in kaj ni, vedno sproducira dobre sadove, ki olajšajo življenje in ga naredijo dobrega… za razliko od religije, ki samo čaka in moli za bolše čase…
Ateisti seveda niste ne kritični, ne pametni – predvsem, kar se tiče vaše ideologije.
V svojo ideologijo ne dvomite – torej niste svobodni. Slepo verjamete, kar vam pravi vaš bog, ki mu sicer rečete znanost, ni pa nujno.
Ateisti ste sproducirali teorijo spola, ki ni niti malo znanstvena.
“V svojo ideologijo ne dvomite”
ateisti nimamo ideologije..
ateizem je en sam stavek in to je: “Ne verjamemo, kar kler trdi, ker nima nobenih dokazov..” In to je to.. To je vse, kar je ateizem..
“Slepo verjamete, kar vam pravi vaš bog, ki mu sicer rečete znanost”
znanost.. ima dokaze za svoje trditve.. nimamo izbire.. 2+2 da nek rezultat in nimaš izbire, koliko je..
“Ateisti ste sproducirali teorijo spola, ki ni niti malo znanstvena.”
teorijo spolov je sproduciral kler, da vas vernike straši, da vam bodo otroke vzeli.. Jst ne vem za nobeno “teorijo spolov”, ki bi jo znanost zagovarjala.. je samo še en konstrukt klera v obrambi svojega produkta in dohodkov…
Verjetno je takšen umik dober, da se vera v takšnih skupnostih prečisti, da se skupaj z izročilom ohrani in kot piše avtor na originalni spletni strani, pripravi na novi temni vek, ki je pred nami. Po koncu tega temnega veka pa bo nato zopet pobrala skupaj koščke razbite stavbe babilonskega stolpa zahodne civilizacije in bo v poziciji da znova prekvasi družbo.
čim prej da gre ideologija na smetišče, boljše bo..
“pripravi na novi temni vek, ki je pred nami.”
ta stalna želja po slabi prihodnosti je bolana..
” bo v poziciji da znova prekvasi družbo”
in upanje na ponovno osvojitev oblasti.. ki je bistvo religije.. oblast nad drugim clovekom, ker jst, jst mam prav, ker imam boga na rami in vem, kaj bogec hoče, noče.. mi je bogec sam povedal v mojem videnju, ti, ti mali grešnik boš pa pač moral delat po teh pravilih, ki jih mam tlele napisane…
ggbs33 travmatično kronično iščeš dokaze, da Bog ne obstaja… če se kdo sklicuje na oseben odnos z Njim, ti je to najhujši trn v peti. očitno sam sebi ne verjameš, ko praviš, da Bog ne obstaja… taki so vsi pripadniki te ideologije – ateisti, ki jih poznam… stalno jih Bog preganja in nimajo miru pred njim. ateisti so najhujši verniki, ves čas se morajo prepričevati v svojo vero, da Boga ni.