Transkaspijski koridor: Kazahstanska svilena cesta na Zahod in uspešen obvod Rusije?

vir: railfreight.com

Ruski napad na Ukrajino ima drastične posledice za svetovno geopolitiko. Še več, mednarodne sankcije proti ruski vladi vplivajo tudi na njene sosede. Države, ki se tradicionalno zanašajo na Rusijo kot prometni koridor za blago, ki prihaja na evropski trg, zdaj iščejo druge možnosti. To velja tudi za Kazahstan.

Nur-Sultan se zdaj obrača na Kavkaz, ne le da bi utrdil prijateljstva in partnerstva, temveč tudi zato, da bi podprl transkaspijski koridor, ki še ni dosegel svojega polnega potenciala.

Kitajska je s sodelovanjem partnerjev realizirala novo železniško povezavo med mednarodnim suhim pristaniščem Xi’an in Mannheimom v Nemčiji. Nova multimodalna storitev se je začela izvajati 13. aprila. Proga poteka čez Kaspijsko in Črno morje, skozi Kazahstan, Azerbajdžan, Gruzijo, Romunijo, Madžarsko, Slovaško in Češko. Romunsko pristanišče Constanta bo vstopna točka v Evropo.

Stara sosedska ideja v drugačnih okoliščinah

Zamisel o transkaspijskem koridorju, ki bi povezal Srednjo Azijo s Kavkazom in nato preko Črnega morja z jugovzhodno Evropo, ni nova. Ko je Kitajska objavila svojo ambiciozno pobudo Pas in pot, je bilo predvideno, da bo del omrežja cest, železnic in morskih poti potekal skozi Kazahstan, čez Kaspijsko morje in Kavkaz. Kavkaški narodi so ta projekt na splošno podprli. Zdaj obstajajo konzorciji podjetij, ki sodelujejo, da bi olajšali in pospešili prevoz.

Drugi dejavnik, ki ga je treba omeniti, je, da Kazahstan in kavkaški narodi niso tujci, zlasti v primeru Azerbajdžana, saj imata obe državi skupno turško zgodovino. Kazahstan, Armenija, Gruzija in Azerbajdžan imajo prekrivajoče se članstvo v blokih, kot so Organizacija turških držav (prej imenovana Turški svet), Evrazijska gospodarska unija (EAEU) ali Skupnost neodvisnih držav (CIS).

Kitajska poganja razvoj teh povezav

Ta multimodalna rešitev prevoza “železnica-železnica-železnica-morje” je nov poskus suhega pristanišča Xi’an, da bi se odzvalo na trenutne razmere na trgu. Ni naključje, da to alternativno rešitev istočasno raziskujejo številna podjetja. Podjetje Gansu Wuwei na primer v sodelovanju s pristaniščem Poti prav tako upravlja redne tovorne vlake na isti multimodalni progi, z nadaljnjo razširitvijo do madžarske prestolnice Budimpešte z uporabo železnice ali celinskega ladijskega prometa.

Vendar pa kitajska železniška podjetja niso edina, ki dajejo prednost transkaspijski poti. V začetku marca je nizozemski železniški logistični ponudnik Rail Bridge Cargo vzpostavil multimodalno progo med Zhengzhou na Kitajskem in Duisburg-Neuss v Nemčiji. Tranzitni čas je 23-25 dni, poteka pa skozi Kazahstan, Baku in Poti. Constanta ni edina možnost za vstop v Evropo, saj podjetje uporablja tudi bolgarsko pristanišče Varna. Iz pristanišča Varna-Konstanta tovor doseže končne destinacije po železnici ali cesti.

Zemljevid železnic Kitajska - Evropa
vir: China Railway Express načrt gradnje in razvoja (2016-2020)

Premiki, ki kažejo na hitrejšo realizacijo tudi drugih poti

Marca letos sta se predsednik upravnega odbora sklada “Samruk Kazyna Wealth Fund” Almassadam Satkalijev in azerbajdžanski minister za gospodarstvo Mikail Džabbarov sestala v Bakuju, da bi razpravljala o tem, kako okrepiti tovorni promet ob Kaspijskem morju. Podobne razprave so potekale tudi med kazahstanskimi in gruzijskimi uradniki.

O možnostih transkaspijskega koridorja so v zadnjih tednih razpravljali tudi na drugih forumih: Kazahstanski premier Alikhan Smailov je v govoru na forumu Boao za Azijo v kitajski provinci Hainan aprila predlagal, da bi azijske države lahko uporabljale transkaspijsko mednarodno prometno pot.

Infrastruktura je v veliki večini že vzpostavljena, saj so na obeh straneh Kaspijskega morja pristanišča in zapleten sistem železnic. Vendar je treba povečati usklajenost in sodelovanje med kavkaškimi državami (in Turčijo), da bi bil prenos zabojnikov na meji hitrejši in bi se skrajšala čakalna doba in se uredi dogovore o medsebojnih tarifah. Poleg vedno prisotnih geopolitičnih in mejnih vprašanjih.

Izločitev Rusije kot evropskega dobavitelja

Ker Rusija zmanjšuje pretok plina na Poljsko in v Bolgarijo, Moldavija pa želi v prihodnjih letih izvažati utekočinjen zemeljski plin iz Grčije, je v Evropi očitno povpraševanje po alternativah ruski energiji. Kazahstan, skupaj z drugimi srednjeazijskimi državami in celo Azerbajdžanom, ki želi razširiti svojo energetsko industrijo, vključno z zeleno energijo, lahko veliko pridobijo, če postanejo dobavitelji energije Evropi.

Pred kratkim je turški minister za promet Adil Karaismailoğlu situacijo komentiral z besedami, da ima Turčija jasen načrt, da “vdihne svež veter v črnomorske povezave in postane velesila na Srednjevzhodnem koridorju.” Vlaganje v železniški tovorni promet in njegov razvoj je korak k razvoju srednjega koridorja. Vendar se bo Turčija “osredotočila tudi na druge načine prevoza in omogočanje multimodalnosti,” je dodal.

“Od odprtja proge Baku-Tbilisi-Kars leta 2017 do konca aprila 2022 je bilo prepeljanih skoraj 1.070.000 ton tovora. Naš glavni cilj na progi Baku-Tbilisi-Kars je prevoziti 1 500 vlakovnih sklopov na leto in skrajšati 12-dnevni tranzitni čas med Kitajsko in Turčijo na 10 dni,” je dejal Karaismailoğlu.

3 komentarji

  1. Da res se spreminja geostrateški plan in tako bo pomemben 10. koridor v povezavi Muenchen- Istambul.
    Potem pa pride minister Vrtovec s skupino arhitektov – kolesarjev in RESNO načrtuje dvotirno progo preko Kranja na Kamnik in Mengeš v Ljubljano zato da bo iz Ljubljane šel 10 koridor naprej ravno do Beograda in istambula.
    ČISTA PETKA!!!!
    Kdor od bralcev DOMOVINE to lahko razume je prosvetljeni Krašovec, ki ne pozna zemljevida na razdaljah do 100 km.
    Krajinski arhitekti iz Slovenije in seveda trust planerjev v DRI, podjetju presitih gradbincev pa bosta opravila svoje! Oziroma sta že, trase so rezervirane za kolesarje, ki se vozijo po mengeških poljih, sama inteligenca na področju logistike.
    Kako? tako da bodo logistični tokovi iz Istambula zaradi bebavih načrtovalcev iz DRI kar preusmerjeni preko Sofije in Dunaja na Muencen.
    Pa kdo bo to gomalo pri žabarjih sploh še jemal resno!!
    Zgornji zapis je zato tako strokovno prostaški, ker v Butalah normalno opozorilu ne zaleže, ker imamo “sončnega kralja” na majhnem stolčku!

Komentiraj