Tradicionalni katoličani. Verski blazneži?
POSLUŠAJ ČLANEK
Katoliška Cerkev je razdeljena, to si upam trditi kot dejstvo in hkrati menim, da je za to dovolj dokazov po medijih. Ne mislim na delitev zadnjih mesecev… Delitev je povezana z interpretacijo Božjih in cerkvenih naukov. Tako imamo v slovenski Cerkvi zagotovo dve skupini. Ena skupina meni, da je interpretacija papežev izpred 500 let danes tako veljavna, kot je bila takrat. Druga pa pravi, da se lahko interpretacije spreminjajo. Druga je zelo številna in jo bom poimenoval modernisti, prva pa bolj skromna.
Oba gresta v nedeljo k maši, prejmeta zakramente in obe mislita, da živita prav. Glavna razlika je v tem, kako razumeta katoliški nauk. Če je za tradicionalista katoliški nauk nespremenljiv, je ta nauk za modernista nekaj, kar se interpretira glede na čas in ga živi toliko, kot njemu ustreza. Ko tradicionalist govori o Jezusovem in naravnem nauku, o tem govori kot nečem, kar je jasno: splav je umor, kontracepcija je smrtni greh, ob smrtni sodbi gremo v nebesa ali pekel… Ko greši, se tega kesa in redno pristopa k spovedi.
Modernist mogoče razume kaj pravijo besede božjih zakonov, mogoče ni bil nikoli naučen nauka tako kot bi bilo potrebno, ampak tudi, če pozna enako kot tradicionalist bo rekel, da je ta odvisen od človeka. Nekoga, ki prešuštvuje ne bo svaril o tem grehu, ampak bo celo rekel, da je to njegova odločitev in ga pustil pri miru, da greši. Ta razlika je bistvena in prav je, da se zavedamo, Cerkev v vsej svoji zgodovini nikoli ni podpirala mlačnosti.
Tradicionalist meni, da je edini, ki ga lahko časti v svojem življenju Bog. Modernist misli, da prav tako slavi Boga, vendar v vseh načinih, ki jih ponuja svet slavi tudi človeka, včasih celo bolj kot Boga samega. S tem mislim predvsem na to, da je novi obred, najbolj skrajne interpretacije nove liturgije, spremenijo duhovnika v igralca ali nekoga, ki na odru zabava svoje gledalce. Za to ni potrebno preveč dokazov, obiščite povprečno slovensko cerkev in vam bo jasno.
Tradicionalist ne mara, da ga duhovnik gleda in nastopa, ampak želi, da duhovnik skupaj z njim obhaja maša obrnjen proti Gospodu. „Lex orandi, lex credendi” še kako velja za današnji čas. Če nimamo vere, ne moremo živeti po božjih zakonih. Nekateri duhovniki uživajo, ko lahko na oltarju nastopajo, na žalost si za to niso v celoti krivi sami, tako so bili vzgojeni, in verniki smo bili vzgojeni, da je to nekaj normalnega. To je tudi doprineslo k velikemu upadu vernikov v naši Cerkvi.
Ker je Cerkev katoliška (torej univerzalna) je prav, da lahko imamo ljudje možnost izbire. Na žalost pa je ta izbira zelo enostranska. Če, na primer, jaz danes zaželim obiskati sveto mašo rednega misala, lahko to storim kjerkoli v Sloveniji. Glede na to kakšen je duhovnik in skupnost bo sveta maša na žalost različna, vendar lahko izbiram.
Če bi pa želel danes obiskati sv. mašo po izrednem obredu, ki je danes ravno tako veljavna kot je bila 1500 let življenja Cerkve, pa te izbire v Sloveniji nimam. Sveta maša v tej obliki, se na žalost mašuje samo enkrat na mesec ob torkih, v cerkvi sv. Roka na Dravljah. Mislim, da bi morali imeti verniki pravico do izbire obreda.
Verjetno mi bo kdo odgovoril, lahko odideš vsako nedeljo v Trst, Zagreb ali Celovec k tradicionalni sveti maši, kjer se redno mašujejo. Ampak zakaj bi se moral voziti v sosednjo državo, da prejmem in počastim Jezusa, tako kot si On sam to zasluži? Zanimivo se mi zdi, da je tradicionalna skupnost vsak mesec močnejša, čedalje večkrat se zgodi, da ne morem sesti v klopi, čedalje več je družin z otroki, to se mi zdi spodbudno.
Menim, da tista maša enkrat na mesec pokaže bolj kako je Cerkev živa, kot katera koli „družinska maša”. Očitno je naša tradicionalna skupnost kot gredica, ki raste in cveti, ne glede na to, da jo mnogi pohodijo in poteptajo.
Mladi duhovniki in bogoslovci so bolj pogosto „tradicionalno usmerjeni”, tudi če ne mašujejo izrednega obreda rimskega misala, pa vsaj razumejo, da je sveta daritev resna in pomembna reč in mora biti obhajana tako kot Cerkev to želi - torej sledijo misalu. In si upam trditi, da bi lahko tudi v tej razpuščenosti vere našli razloge, zakaj je bogoslovje danes „skoraj” prazno (glede na zgodovinske številke). Tisto kar je prineslo razpad rojeva novo, ki je lepše in bolj sveto. Rad bi zaključil z besedami sv. papeža Pija X., ki pravi: „Pravi prijatelji ljudstva so tradicionalisti in ne novatorji in modernisti.”
Komentar je pripravil Matevž Hribernik.
Kakšna je razlika med modernistom in tradicionalistom?
Oba gresta v nedeljo k maši, prejmeta zakramente in obe mislita, da živita prav. Glavna razlika je v tem, kako razumeta katoliški nauk. Če je za tradicionalista katoliški nauk nespremenljiv, je ta nauk za modernista nekaj, kar se interpretira glede na čas in ga živi toliko, kot njemu ustreza. Ko tradicionalist govori o Jezusovem in naravnem nauku, o tem govori kot nečem, kar je jasno: splav je umor, kontracepcija je smrtni greh, ob smrtni sodbi gremo v nebesa ali pekel… Ko greši, se tega kesa in redno pristopa k spovedi.
Cerkev v vsej svoji zgodovini nikoli ni podpirala mlačnosti.
Modernist mogoče razume kaj pravijo besede božjih zakonov, mogoče ni bil nikoli naučen nauka tako kot bi bilo potrebno, ampak tudi, če pozna enako kot tradicionalist bo rekel, da je ta odvisen od človeka. Nekoga, ki prešuštvuje ne bo svaril o tem grehu, ampak bo celo rekel, da je to njegova odločitev in ga pustil pri miru, da greši. Ta razlika je bistvena in prav je, da se zavedamo, Cerkev v vsej svoji zgodovini nikoli ni podpirala mlačnosti.
Razlika je tudi liturgična.
Tradicionalist meni, da je edini, ki ga lahko časti v svojem življenju Bog. Modernist misli, da prav tako slavi Boga, vendar v vseh načinih, ki jih ponuja svet slavi tudi človeka, včasih celo bolj kot Boga samega. S tem mislim predvsem na to, da je novi obred, najbolj skrajne interpretacije nove liturgije, spremenijo duhovnika v igralca ali nekoga, ki na odru zabava svoje gledalce. Za to ni potrebno preveč dokazov, obiščite povprečno slovensko cerkev in vam bo jasno.
Tradicionalist ne mara, da ga duhovnik gleda in nastopa, ampak želi, da duhovnik skupaj z njim obhaja maša obrnjen proti Gospodu. „Lex orandi, lex credendi” še kako velja za današnji čas. Če nimamo vere, ne moremo živeti po božjih zakonih. Nekateri duhovniki uživajo, ko lahko na oltarju nastopajo, na žalost si za to niso v celoti krivi sami, tako so bili vzgojeni, in verniki smo bili vzgojeni, da je to nekaj normalnega. To je tudi doprineslo k velikemu upadu vernikov v naši Cerkvi.
Razlika je tudi v odnosu cerkvene hierarhije.
Ker je Cerkev katoliška (torej univerzalna) je prav, da lahko imamo ljudje možnost izbire. Na žalost pa je ta izbira zelo enostranska. Če, na primer, jaz danes zaželim obiskati sveto mašo rednega misala, lahko to storim kjerkoli v Sloveniji. Glede na to kakšen je duhovnik in skupnost bo sveta maša na žalost različna, vendar lahko izbiram.
Mislim, da bi morali imeti verniki pravico do izbire obreda.
Če bi pa želel danes obiskati sv. mašo po izrednem obredu, ki je danes ravno tako veljavna kot je bila 1500 let življenja Cerkve, pa te izbire v Sloveniji nimam. Sveta maša v tej obliki, se na žalost mašuje samo enkrat na mesec ob torkih, v cerkvi sv. Roka na Dravljah. Mislim, da bi morali imeti verniki pravico do izbire obreda.
Verjetno mi bo kdo odgovoril, lahko odideš vsako nedeljo v Trst, Zagreb ali Celovec k tradicionalni sveti maši, kjer se redno mašujejo. Ampak zakaj bi se moral voziti v sosednjo državo, da prejmem in počastim Jezusa, tako kot si On sam to zasluži? Zanimivo se mi zdi, da je tradicionalna skupnost vsak mesec močnejša, čedalje večkrat se zgodi, da ne morem sesti v klopi, čedalje več je družin z otroki, to se mi zdi spodbudno.
Menim, da tista maša enkrat na mesec pokaže bolj kako je Cerkev živa, kot katera koli „družinska maša”. Očitno je naša tradicionalna skupnost kot gredica, ki raste in cveti, ne glede na to, da jo mnogi pohodijo in poteptajo.
Mladi duhovniki in bogoslovci so bolj pogosto „tradicionalno usmerjeni”, tudi če ne mašujejo izrednega obreda rimskega misala, pa vsaj razumejo, da je sveta daritev resna in pomembna reč in mora biti obhajana tako kot Cerkev to želi - torej sledijo misalu. In si upam trditi, da bi lahko tudi v tej razpuščenosti vere našli razloge, zakaj je bogoslovje danes „skoraj” prazno (glede na zgodovinske številke). Tisto kar je prineslo razpad rojeva novo, ki je lepše in bolj sveto. Rad bi zaključil z besedami sv. papeža Pija X., ki pravi: „Pravi prijatelji ljudstva so tradicionalisti in ne novatorji in modernisti.”
Komentar je pripravil Matevž Hribernik.
Zadnje objave
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: "Lopovi! Lopovi!"
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
20 komentarjev
DavidZ
Ko sem bil pred kratkim v Kalistovih katakombah, je tam ostanek oltarja, na katerem so maševali. Duhovnika so verniki zrli v obraz in on njih. Kakšna drža je potem takem torej bolj tradicionalna?! Mislim, da bi se morali pojmi tradicionalen/moderen malce natančneje definirati. Liturgično gibanje 19. in 20. stoletja je iz zakladnice Cerkve prineslo marsikaj zelo tradicionalnega, ko je raziskovalo stare liturgične vire (daleč pred letom 1600) ...
Sem pa zgrožen nad uredništvom portala Domovina.je, da lahko tako posplošen in enostranski članek sploh najde svoje mesto na portalu. Da ne omenim vseh tipkarskih in slovničnih napakah v članku. Daleč pod nivojem ...
Kraševka
Hribarjev Rafko ob 8,06
Lepo ste povedali.
Samo dodam, k temu, da Jezus ni uporabljal e- pošte. Vsem pa je dobro znano, da je že v tistem času Jezus znal uporabiti medije. Kajti: - "Prvo se je pokazal ženam, ko je vstal od mrtvih". In tako se je glas o dogodku hitro širil...... Vsaka doba ima pač svoje medije. Sedaj je to internet.
Celjan ob 8,38
Zelo dober je vaš komentar. Tudi jaz podobno razmišljam.
Kraševka
Janez 1.7. ob 12,28
Lepo, da ste nam povedali, da letos obhajamo 50-letnico maševanja po novem.
In ob 50 letnici je prav, da se tudi malo pokomentira. Prav ta namen je imel ta ČLANEK, ki ga nekateri kritizirajo.
Vsebina pač izraža pogled AVTORJA. Razumeti moramo, da to ni leposlovno delo in tudi če manka nekaj vejic, se vsebina dobro razume.
Sicer pa je odmik od leposlovja v Sloveniji celo nagrajen. To lahko ugotovi vsak, ki je prebral Vojnovičevo knjigo - "Čefurji ravs". Koliko nagrad je dobila!
Ali ste jo kritizirali spoštovana Đesna?
baubau
Jaz pa predlagam,da uvedemo takšno pravo Bogoslužje,kot ga žive verniki s Pedrom Opeko na Akamasoi.
Hribarjev Rafko
Tradicionalisti // modernisti...
Čisto zgrešena dilema.
Jezus ni pošiljal e-mailov svojim apostolom, ni pridigal po mikrofonu, niti se ni vozil z avtom na novo mašo...
Bistvo je v inkulturaciji Njegovega nauka.
Tudi, če župnik prebere Evangelij iz tablice in nato za pridigo izvede še kemijski eksperiment. Če je vse to v službi Jezusovega nauka, je vse v redu. In to je takrat, samo takrat, ko ta župnik moli. Moli redno, vztrajno in predano! Pa sploh ni važno, ali s starim brevirjem z zlato obrobo, ali z brevirjem na tablici.
Če župnik moli, je na pravi liniji. Če Francelj moli, če Jožica moli, če ati moli, če mami moli, če šofer moli, če ________ moli, če jaz molim, če ti moliš, .... potem smo na pravi liniji.
Ravnoprav tradicionalistično=modernistični.
jasna.pinter
Poskušam razumeti, da se lahko tudi na Domovina.je kdaj znajde kakšen res plehek, površen, nestrokoven in vsebinsko prazen zapis, kot se mi zdi tale. Gre pač za komentatorsko zvrst in verjetno želi uredniški odbor dati priložnost mladeniču, ki vendarle ima neko svoje mnenje in pogled. Težje pa razumem, da se komentarja pred objavo vsaj približno ne zlektorira in slogovno ne popravi. Nisem slovenistka, imam pa rada naš jezik. Zato me bolijo oči in srce ob toliko manjkajočih vejicah in slabo oblikovanih stavkih.
samotar
Neka latinščina pri maši me ne gane ker jezika ne znam ne bom se ga učil itak pa se spomni na dogodek iz Svetga pisma, ko je Sveti duh se prikazal nad apostoli in so govorili v jezikih. Ne pa v 1 jeziku. Itak pa Jezus ni govoril latinsko ampak kak drug jezik. Torej latinščina z Jezusom nima nič kaj dosti skupnega.
Indijski pater ki je večkrat bil na Kureščku je napisal v eni izmed knjig, točno ti zakaj naj bi se maševalo kot se da po 2 vatikanskem koncilu. Maša ni mistika.
Kraševka
planinka
Tudi jaz se spomnim teh maš, ko je bil duhovnik še obrnjen proti velikemu oltarju in je vernikom kazal le hrbet. Le ob pridigi, smo ga lahko videli v obraz. Ministranti - (strežniki), moje starosti, so se še morali naučiti "konfiteor" v latinščini. Res so momljali to, kar niso razumeli.
Sedaj mi je maša bolj domača in po meri naših Slovencev. Naj tako kar ostane.
Pevci pa občasno zapojemo tudi latinsko mašo, ki je zelo slovesna, čeprav le približno vemo kaj izgovarjamo. Toda tako petje je malo podobno Italijanski operi, ki je vedno moderna.
Slovenec kremeniti ob 9,53
Veliko je bilo podobnih primerov.
Resnica....11,56
Dobra pojasnila.
Janez321
Janez Pavel II. ni bil tradicionalno usmerjen
irena
Kdo pa je zgled krščanske vere? Verniki? Duhovniki? Skofje? NE! Pravi zgled katoliške vere, Jezusovega nauka so SVETNIKI. Vsaka maša je darovana v navzočnosti svetnikov, vseh udov celotnega Jezusovega telesa, pri maši sodelujejo tisti, ki so že pri Bogu in mi grešniki, ki smo še na poti k cilju.
Tudi med katoličani razsaja New Age, ampak tudi zato nas je vedno več, ki se toliko bolj poglabljamo v našo vero in branimo nauke katoliške cerkve. Včasih tudi z besedo.
Janez321
Gre za zelo resno temo, o kateri v slovenskem prostoru praktično ni bilo nobene resne razprave in sicer od njenega začetka dalje. Letos bo 50 letnica začetka novus ordo misae, to je obred, ki smo ga danes vsi navajeni. Ta obred je plod mešane komisije, v kateri so bili tudi protestanti. Dejstvo je, da je ta maša bolj protestantska, kot so to mnoge protestantske maše ( recimo luterantske ), v Skandinavskih deželah luterani na primer še danes mašujejo ''obrnjeni stran od ljudi'','' k oltarju''. Pod ta obred se tudi takratni ''papež'' ''Pavel VI.'' ni podpisal, ampak je ''zgolj'' potrdil zaključke komisije. Že s tem se kaže intelektualna poštenost. Dejstvo je, da je že Papež Pij V. za vse večne čase prepovedal, da bi se takratni obred spremenil ( gre za prepoved bistvenih in ne nebistvenih sprememb ) in sicer s strani kogar koli, kar pomeni vključno s strani Papeža. Vsakemu, ki bi to prekršil je tudi zagrozil z maščevanjem Svetih Apostolov Petra in Pavla. Ta novi obred nedvomno pomeni bistveno spremembo in je zato najmanj nezakonit, čeprav je verjetno veljaven. Če koga zanima več o tem, bo moral študirati in sicer tujo literaturo, ker slovenske o tej temi dejansko ni.
Dejstvo pa je, da so vse spremembe v zvezi z II. Vatikanskim koncilom globoko spremenile ''Cerkev'', ki pa se v svojem bistvu ne more spremeniti. Napačna pa so prizadevanja, da je potrebno dati možnost izbire ( sicer je to boljše kot nič ), saj je ena od karakteristik Katoliške vere tudi enotnost vere, kar pomeni, da morajo vsi verniki verovati isto ( koliko so pač glede na svojo izobrazbo, starost, intelektualne sposobnosti... sposobni ). Danes se v pokoncilski cerkvi prizadeva, da bi imeli neki pluralizem verovanja in obredov ( recimo na eni strani karizmatike, na drugi strani tradicionaliste in potem menda vse druge nekje vmes ). To je nevarna zmota. Katolik ne more biti tradicionalni katolik, ali progresivni katolik, ampak mora biti zgolj Katolik.
Friderik
Janez, protestanti oz. luterani ne mašujejo. Oni imajo pridige in občestveno srečanje. Sicer pa, ali se bomo šli Slovenci - po komentarjih sodeč - sedaj še znotraj Cerkve "partizane in domobrance", kdo je bolj pravoveren in kdo manj, kdo je bolj Bogu povšečen in kdo manj? Pejte no!
Tina_V6
Življenje ni črno belo. NE obstaja "jaz sem ok", "tisti drugi niso ok". Nekako nefunkcionalno je obtičati zgolj na:
Glej moje sovražnike, kako jih je veliko, z divjim sovraštvom me sovražijo (Ps 25).
Članek bi ocenila kot pristranski, v smislu poveličevanja samooklicanih tradicionalnih. Ne biti tradicional-ističen še ne pomeni odobravati abortus, prešuštvo in podobne skrajnosti. Ne biti tradicional-ističen je mogoče težnja biti bolj καθολικός?
Problem je v skrajnežih, ki pa jih najdemo v kateri koli skupini in lahko celotno skupino naredijo zaprto vase. Lepo bi bilo prebrati kvalitetnejši članek na to tematiko, kjer si avtor upa enakomerno zastopati obe strani. In videti medsebojno dopolnjevanje, možnosti sodelovanja? "Korajža velja" je rekel tradicionalno usmerjeni Janez Pavel II - vsem! :)
vladek
Gre za komentar. Torej za mnenje avtorja in ne medija. Lahko se z njim gre strinjati, ali ne. Tudi to je mnenje. Pač eno od mnogih.
MEFISTO
Čisto tako pa že ni, če stvar presojamo iz celovite uredniške politike.
tomaz.pinter
Matevž! Preveč črnobelo slikanje in močno poenostavljeno. Upam, da tudi sam nisem tak modernist. Mislim, da z oznako vseh, ki mošujemo v skladu s prenovo bogoslužja 2VTK za moderniste in relativiste glede nauka delaš krivico večini duhovnikov. V resnici pa se v takem pisanju najbolj kaže osebna omejenost človeka, ki slika črno belo na podlagi treh dejstev, ki so v cerkvi že davno preraščena. Prav zato pa so koncili v cerkvi da dajejo odgovore na aktualna vprašanja časa in verjetno so odgovori, ki jih je dal Tridentin bili uporabni takrat in kot kaže, zaradi dveh drugih koncilov po njem niso več danes.
Podpiram vse, ki protestirajo z objavo tovrstnih vsebin na Domovini in tudi sam odločno nasprotujem, ker gre za preveč plehek in nestrokovni članek.
Janez321
Ti historiciraš stvari, na primer Tridentinski koncil. Vsi sklepi Tridentinskega koncila so še vedno v veljavi in bodo v veljavi za vedno. Članek ima sicer svoje pomanjkljivosti, vendar je dosti bolj strokoven, kot to lahko velika večina bralcev razume.
Friderik
Tomaž, kaj pa svoboda govora? Ali avtor ne sme povedati, kar on misli, da je prav? Meni osebno je povsem vseeno, latinska maša ali slovenska. Tisti, ki hočejo imeti latinsko, pa naj jo imajo. Samo zaradi tega še niso bolj "pobožni" od tistih, ki imajo raje slovensko. Jaz ne vidim nobene potrebe, da bi se spotikali drug ob drugega.
matejg
Tudi sam menim da je članek pod "nivojem" siceršnjih člankov na Domovini. Avtor se norčuje iz duhovnikov in jih primerja z igralci - vse po vrsti... Očitno je da ima avtor težavo... hm.... z marsičem predvsem pa s sprejemanjem drugačnih pogledov. Jezusov nauk je univerzalen, razlaga pa verjetno v vseh detajlih ni ena sama... In verjamem da Jezus pri zadnji večerji ni kazal hrbta svojim učencem ko je bil z njimi; kar se avtorju zdi očitno edino pravilno itd itd.
Teodor
Lahko se seveda samo strinjam. Res pa je, da je primerjava duhovnika z igralcem le malo pretirana.
Glavni krivec za krizo vere pa je drugi vatikanski koncil, oziroma napačna interpretacija le tega. Koncil je vernikom dovolil odpad od vere, ko je releavitiziral pekel in preveč poudaril božjo ljubezen in zanemaril božjo pravičnost.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.