Tožilstvo s pritožbo na ustavitev ponovnega kazenskega postopka zoper generala Rupnika

Uredništvo
11

Pristojna tožilka je vložila pritožbo na sklep ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je ustavilo ponovni kazenski postopek zoper domobranskega generala Leona Rupnika. Ljubljansko okrožno sodišče je sicer sojenje ustavilo, ker je Rupnik že pokojen, sodišče pa bi sojenje postavilo v absurdni položaj.

Tožilstvo se s tem ne strinja in trdi, da v postopku nove sodbe ne gre več za kazenski pregon in do ustavitve postopka ne more priti kot pri rednem kazenskem postopku.

 

11 KOMENTARJI

  1. Še ena nuboloza te države in pravosodja. Res je, da bi rehabilitacija generala Rupnika pomenila moralno zadoščenje njegovim potomcem in sorodnikom in tudi politično zmago njegovih novodobnih ideoloških somišlenikov (kvizlingov) in na drugi poraz zagovornikov partizanstva in nasprotnikov kolaboracije. (rdeče udbo mafije)
    Vendar očitno pravosodje nima časa, da bi se ukvarjalo z miljardno bančno luknjo ima pa čas za lovljenje kurjih tatov in reševanje zgodovinskih zablod ene in druge strani.
    Kot Slovencu mi je žal, da niti ena niti druga stran v vojni ni bila devica Marija. Bodimo vsaj tisti, ki nismo sorodstveno obremenjeni s temi ljudmi tako pametni, da se nehomo ukvarjati in deliti po načelu kdo je imel prav in kdo je bil ” manj zločinski” in rajo stopimo skupaj pri reševanju ključnih današnjih problemov. Zgodovina se bo še pisala in spreminjala oz. prilagajal ideologiji vsakokratnega oblastnika. Je torej vprašanje, ki ga ne moremo nikakor dokončno poenotiti in s tem postaviti na smetišče zgodovine, zato se že enkrat nehajmo ukvrjati s tem na nivoju politike in pravosodja. Pustimo zgodovinski stroki čas in naj dela brez politično oblastnih pritiskov, saj sicer ne more biti objektivna.

    • Je že zdavnaj rehabilitiran.
      Tožilec dr. Heli Modic, ki je zanj zahteval smrtno kazen leta 1945 v skonstruiranem procesu tik pred svojo smrtjo (s solznimi očmi): “Rupnik si ni zaslužil smrtne kazni. Sram me je za to dejanje!”

    • Zgodovina je samo ena in se ne ne more spreminjati.

      Lahko se pa in se tudi je narobe opisala.

      Narod vse bolj zahteva resnico, ker mu je dovolj in preveč rdečega sprenevedanja in potvarjanja.

      Če ti ne bi bil že tako star, bi še marsikaj dočakal in doživel, tudi trenutek, ko bi spregledal, da si se celo življenje motil.

  2. Krašeka, če bi vedela kaj o psihologiji, bi razumela, da ni problem v tem, ali je ali ni zgodovina dejstvo, problem o mkaterem govoreim je v interpretaciji tega dejsta in s tem zgodovine.
    Poglejmo samo drobec iz knjge dr. Možine in sicer del kako so ženske na Dolenjskem prosile okupatorja za pomoč in orožje in kako lepo jih je ta sprejel in celo pogostil.
    Italjiani so potomci Rimljanov in Benačanov, ki imajo dolgo zgodovino kako obvladovati podrejen narode brez uporabe sile. Kako neki, bi rekli finančno nepismeni Slovenci. Odgovor z denarjem torej podkupovanjem. Vsak okupator skoraj vedno naleti na odpor domoljubov.Prva neumna variantaje je da uporabi vojaško silo zato da bi odporl zatrl. Veliko bolj modra in teligentna varianta pa je da poišče tej skupini ideološko, versko ali nacionalno nasprotno skupino, jo oboroži in plačuje -vzdržuje zato, da se ta narod pobija med sabo.
    Italijan pa si pilatovsko umije roke. Nevtralno gledano je to briliantna poteza in 10 točk za Italijane in -10 za butalce , tokrat žal Slovence. A dr. Možina bi to rad pokazal kot posledico represije partizanov in ne odlične taktike okupatorja. Res ne morem razumeti ideološke sčepote in ali enostavno nespameti pa naj bo ta na naši ali drugi strani.

    • Gospod Peter, povprašajte malo po Dolenjskem in Notranjskem, kaj so počeli banditi (tako imenovani partizani), še predno je bila ustanovljena prva vaška straža.

    • Vse bolj postajaš Igor in vse manj si Peter, kar je tudi nespremenljivo zgodovinsko dejstvo.

      Kraševka te poseka glede vseh elementov človečnosti, zato si ne jemlji pravice, da ji serviraš abotnosti kot je ta: “če bi vedela kaj o psihologiji, bi razumela, …”.

      Če je človek kdaj pacient pri psihologu ali psihiatru, še ne pomeni, da se spozna na psihologijo ali psihiatrijo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime