Totalna vojna in Šarčev »preboj na Menini planini«

Vir foto: film Preboj, fotomontaža Domovina.je
POSLUŠAJ ČLANEK
Zadnji mesec, ko po sili razmer politiko spremljam nekoliko s strani in zgolj z enim očesom, se zdi, da se dogaja toliko, kot se prej ni zadnjega pol leta, če že ne v celotnem mandatu Šarčeve vlade.

Razplamtela se je nekakšna totalna vojna vseh proti vsem, v kateri ni nič svetega in nedotakljivega in so dovoljena praktično vsa sredstva.

Ob množici bojnih polj je vredno izpostaviti dve, ki sta do sedaj zaradi svojega pomena za državo in demokracijo veljali za nedotakljivi avtoriteti; Slovensko obveščevalno varnostno agencijo (SOVA) in Ustavno sodišče Republike Slovenije.

A informacije, ki so pricurljale na plano, kažejo, da nekateri v politiki njun status izkoriščajo za svoje ozke politične in celo osebne interese. Ker največ teh najdemo na oblasti ali okrog nje, ne čudi, da za zadušitev prižganega ogenjčka iz vseh strani z lopatami mečejo pesek, pod katerega bi zakopali bistvo problematičnih sporočil.

Kako skušajo prikriti …


Danes se konkretneje lotimo enega izmed obeh bojnih polj.

Požareport, vodilni medijski watchdog te oblasti, ki mu slovenski Assangei in Snowdni očitno najbolj zaupajo, je razkril informacijo, da naj bi Marjan Šarec posredoval pri zaposlitvi svoje "prijateljice" (nekateri govorijo celo o ljubici) v Sovi mimo javnega razpisa.

Večina osrednjih medijev je zgodbo, ki se je pojavila neposredno po poskusu medijskega umora Bojana Požarja, najprej pred bralci skušala z molkom utajiti. A časi, ko so kaj takšnega še lahko učinkovito počeli, so z dobo interneta minili. Njihov molk dandanes vodi zgolj do skokovite rasti branosti Požareporta in drugih manjših svobodnih medijev. Vse več bralcem je namreč jasno, da je za vèdenje, kaj se v tej državi dejansko dogaja, potrebno spremljati alternativne, ne pa provladnih osrednjih medijev.

Kljub vsemu je bil glavni sprožilec zgodbe izveden parlamentarni nadzor KNOVS-a na SOVI. Predvsem potem, ko njen direktor, Rajko Kozmelj, kljub najprej drugačnemu stališču, nadzornikom iz zakonodajne veje oblasti ni hotel posredovati dokumentacije v zvezi z zaposlitvijo Šarčeve "prijateljice". S tem je stvar dobila novo, še pomembnejšo dimenzijo vprašanja učinkovitosti parlamentarnega nadzora nad obveščevalno-varnostno službo, ki je temelj vsake demokratične ureditve.

Sumom, da direktor (očitno po naročilu) nekaj prikriva, je pritrdila serija spin zgodb, lansiranih preko provladnih medijev ali politikov LMŠ. Denimo tista o zaposlitvi snahe Ljudmile Novak v Sovi, pa baje sporni zaposlitvi nove sekretarke KNOVS-a iz vrst SD-ja ter ponesrečen poskus zelene Šarčeve poslanke Jerce Korče, da vse skupaj obesi »politiki groženj s strani temnih #JJ sil«. Obenem se je premier Šarec povsem nepotrebno in izven konteksta na Facebooku zaletel v sokrajana Mateja Tonina ter s tem izkazal mero nervoze, ki ne priteče človeku mirne vesti okrog tega vprašanja.

Še posebej pa izstopa početje direktorja tajne službe, Kozmelja, ki kot nekakšen pop zvezdnik kar skače iz osrednjih medijev. V pompoznem intervjuju za vse bolj marginalen, a vemo čigav tednik pa delu politike celo neposredno grozi, čeprav SOVA nima pristojnosti nad (slovenskimi) politiki. Od tu do slike, ki jo je o Mačkovem, Kidričevem, Popitovem in Ribičičevem nasledstvu v Sovi na zaprtem delu seje KNOVS orisal Janez Janša, je zgolj še korak, ki delce sestavi v smiselno in zaskrbljujočo celoto o stanju v naši obveščevalno-varnostni agenciji.
Ali se bodo okoliščine zaposlitve Šarčeve "prijateljice" na Sovi ter splošnega stanja in nadzora nad našo obveščevalno službo razčistile, je odvisno od učinkovitosti dimne zavese, ki jo ustvarjajo predsednikovi operativci.

Kaj skušajo prikriti …


Če nekoliko špekulativno rekonstruiramo bistvo zgodbe, okrog katere mečejo dimne bombe, lahko razmišljamo nekako takole: zasebni detektiv, ki je preverjal upravičenost bolniške odsotnosti uslužbenke N., zaposlene na Občini Škofljica, je slednjo zalotil pri "srečanju" s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, s katerim sta "znanca" še iz "Serpentinškovih" časov. Šarec jo naj bi kolegu županu tudi priporočil kot primerno sodelavko za stike z javnostjo. Zaradi razloga, ki ga ne poznamo (lahko pa o njem logično sklepamo), se o okoliščinah srečanja ni smelo razvedeti. Prav tako iz neznanih razlogov (informacije so različne) se je pojavila potreba, da se lepi N. služba uredi nekje drugje. To pa je s premierjeve pozicije Šarec najlažje storil v tajni službi, kjer se lahko zaposluje tajno in brez razpisov, torej v teoriji brez nadležnih vprašanj o okoliščinah zaposlitve. To je uredil človek z ustreznimi znanji, ki je za tovrstne namene zaposlen v premierjevem kabinetu. Pri tem pa niso predvideli globokega grla v sistemu, ki je podatke prinesel komu drugemu kot Bojanu Požarju.

In zakaj je to narobe?


Če zgornja zgodba bolj ali manj pije vodo (in vse kaže, da je tako), je za premiera dvakratno problematična, njene posledice pa problematične tudi za državo.

Šarca namreč dvakrat dobiva na laži. Najprej pri javnem zanikanju, da se je z lepo N. nedavno spet srečal. In drugič, da so politične kadrovske odločitve mimo postopkov in pravil v njegovi vladi izjema, ki se je začela in končala s Kraljevim poskusom inštalacije Šoltesa na čelo Uradnega lista.

Prikrivanje zadeve na način, da predsednik SOVE blokira in onemogoči parlamentarni nadzor, pa so številni ugledni ustavni pravniki, denimo dr. Jurij Toplak, dr. Anže Erbežnik in dr. Rajko Pirnat, označili za skrajno problematičnega, posredno tudi nezakonitega.

Jedro Šarčeve zagate pa je na zaprti seji KNOVS-a (hvala, Jerca Korče!) v dobronamernem tonu najbolje opisal sam opozicijski prvak Janez Janša:

 »Ni bil problem, da je Bill Clinton imel razmerje z asistentko, … problem je bil, da je lagal. Na koncu je bila to tema, zaradi katere je bil skoraj impeachment. In zdaj drsi v podobno situacijo predsednik vlade, direktor SOVE in še kdo z njim.«

Ter: »V interesu nacionalne varnosti, v interesu tega, da se ta služba ne bo izkoriščala, kot se vseskozi izkorišča, je, da se to čim prej razčisti,« je še dodal Janša.

Ali se bodo okoliščine zaposlitve Šarčeve "prijateljice" na Sovi ter splošnega stanja in nadzora nad našo obveščevalno službo razčistile, je odvisno od učinkovitosti dimne zavese, ki jo ustvarjajo predsednikovi operativci. Do kolikšne mere bodo torej uspeli zakriti Šarčeve izmikalne manevre  pri poskusu preboja iz obroča spletk in laži, napletenih okrog njega. Natančneje, iz obroča, v središču katerega se je znašel v glavnem po lastni krivdi in nespretnosti.

V kratkem pa še o dimni zavesi okrog razgibanega dogajanja na ustavnem sodišču.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike