Top teme leta 2017, ki ste jih na Domovini morda spregledali, pa jih ne bi smeli

POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj smo na Domovini objavili lestvico desetih najbolj branih člankov v letu 2017. Čeprav mnogi zanimivi, ti ne odražajo nujno najpomembnejših tem, na katere smo želeli v minulem letu opozoriti, ker po našem mnenju pomembno zaznamujejo življenje v naši državi.

Spodaj smo pregledno zbrali tiste, za katere menimo, da jih razgledani bralec nikakor ne sme spregledati.

V imenu preganjanja "sovražnega govora"


"Imperij vrača udarec" bi lahko poimenovali dogajanje v družbi, predvsem pa na družabnih omrežjih potem, ko je neposredni ljudski glas na njih demonstriral svojo moč (denimo z volilno zmago Donalda Trumpa mimo volje medijskega mainstreama, s samoorganiziranjem ljudi podobnih mišljenj mimo nadzora elit in podobno).

Pod parolo preganjanja "sovražnega govora" se je tako začelo uvajanje cenzure z namenom utišanja ljudi, ki razmišljajo izven družbeno legitimiziranega liberalnega vrednotnega okvirja. Facebook je tako uvedel mehanizem za "prijavljanje sovražnega govora" ter posebne zastavice za označevanje Fake news.

Prva žrtev novega cenzorskega režima v Sloveniji je bila Norma Korošec, katere profil je Facebook blokiral, češ da se neprimerno izraža do istospolno usmerjenih. Njen primer pritrjuje najresnejšim skrbem, da gre v resnici za utišanje družbeno nekoformističnih ljudi

Zaradi vse večje izgube moči in vpliva se je resneje kot kdajkoli poprej preganjanja "sovražnega govora" lotil tudi slovenski medijski mainstream. Njihovo stališče bi lajlažje povzeli z besedami novinarja Siola Primoža Cirmana iz uvoda nekega članka: »O nekaterih stvareh se v razvitih demokracijah pač ne razpravlja.«

In tem, o katerih, če bi bilo povsem po njihovo, javnost ne bi smela biti celostno obveščena, se je letos res nabralo: Začelo se je že kakšno leto prej, z zamolčanjem varnostnih vidikov migrantske krize, nato bi se moralo molčati o zakonskih posegih v prid istospolnim. Protiustavno je bilo razpravljati o splavu, zgodovinsko potvorjeno v negativni luči prikazovati SFRJ in JLA in neonacistično dvomiti v ustaško naravo Thompsonovih koncertov. Na koncu se je zahteval še molk o ozadjih skrivnostnega umora Gašperja Tiča.

V imenu "politične korektnosti"


Z zgornjo zelo tesno povezana tema je tudi tako imenovana "politična korektnost". Gre za previdnost pri početjih, dejanjih, medijskih objavah in podobno, ki naj bi diskriminirala ali zgolj užalile ljudi drugačnih nazorskih prepričan, spolnih usmeritev, veroizpovedi in podobno.

V letu 2017 se je sledenje "politični korektnosti" tako razmahnilo, da je pred njo posvaril celo papež. V imenu nje so namreč nekateri začeli iz prazničnih voščil izpuščati besedo "božič". Božični prazniki so tako postali zgolj "prazniki", Jezusovo rojstvo kot bistvo božiča pa je v Zahodni potrošniški kulturi skorajda povsem zamolčano.

James Damore (vir: Twitter)


Posebej je vredno izpostaviti dva najbolj absurdna primera; enega iz ZDA in enega domačega. Googlov inženir James Damor je v notranjem manifestu opozoril, da Google pri zaposlovanju in napredovanjih favorizira določene skupine za ceno sledenja “raznolikosti”, pri čemer po njegovem prihaja do resnične diskriminacije. Ker je to utemeljeval na primeru žensk, je bil obtožen neprimernih stališč in je izgubil službo. In to kljub temu, da so njegovi argumentaciji pritrdili tudi strokovnjaki.

V Sloveniji pa je Lidl, da ne bi "izključeval drugih verskih prepričanj," s fotografij znamenitih cerkva na Santoriniju, ki jih upodabljajo na embalaži nekaterih svojih izdelkov iz Grčije, z digitalnim posegom izbrisal križe.

Ne moremo pa tudi mimo blagoslova nove telovadnice v podružnični OŠ Polica, ki je vzbudil upor v nekaterih medijih in posledično še v politiki. Negativno do tega se je opredelili tudi predsedniški kandidat Marjan Šarec, čeprav je inšpekcija kasneje ocenila, da blagoslov ni bil sporen.

Primerov preganjanja drugačnih mišljenj v imenu politične korektnosti je bilo še več in smo jih zbrali pod oznako politična korektnost.

Ideološka gonja proti "zasebnemu" na račun "državnega"


V Sloveniji na vseh nivojih še vedno poteka srdit ideološki boj proti zasebni pobudi na vseh področjih, ki neposredno vpliva na kvaliteto življenja v Sloveniji. Najočitnejša sta dva.

Prvi je upiranje privatizaciji največje državne banke, NLB, tako imenovanega bankomata za omrežja tovarišijskega kapitalizma in črne luknje za davkoplačevalski denar. Na Domovini smo o tem napisali vrsto prispevkov, ki iz mnogih vidikov razkrivajo to krajo in so zbrani pod oznako NLB.

Druga pa je zagrizen ideološki boj proti zasebni pobudi v šolstvu, ki se trenutno vrti okrog (ne)spoštovanja odločbe ustavnega sodišča o izenačitvi pravic otrok v državnih in zasebnih osnovnih šolah. O tem na Domovini pišemo pod oznako zasebno šolstvo.

Konkretne teme: pranje iranskega vohunskega denarja v NLB, poslovanje paradržave v davčnih oazah, umori na Kemijskem inštitutu ...


Na Domovini smo v 2017 izpostavljali še vrsto ostalih konkretnih tem, ki tako ali drugače pričajo o tem v kakšni državi živimo.

Zakaj je pranje milijarde dolarjev iranskega denarja največja afera v zgodovini samostojne Slovenije, smo razlagali v seriji člankov pod oznako irangate. Povezavo s strukturami globoke države smo predstavili v tem članku.

Eno pomembnejših razkritij leta, ki je s strani osrednjih medijev ostalo popolnoma spregledano, je Pezdirjevo razgaljenja delovanja Službe državne varnosti (SDV - eks UDBA) na področju kriminala - tihotapljenja drog in cigaret. Pri svojem raziskovanju arhivov je ekonomist Rado Pezdir med drugim odkril tudi, da so vsa pomembnejša državna podjetja v času socializma imela offshore nabiralnike v davčnih oazah.

Obsodba Milka Noviča za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika je zagotovo najbolj dvomljiva sodna odločitev za tako hudo kaznivo dejanje v Sloveniji. Da je Novič ubil njenega sina, ne verjame celo mati umorjenega. Na Domovini pa smo novembra prvi razkrili, da policija drži v priporu Libanonca Michela Stephana, ker naj bi naročil nov umor na kemijskem inštitutu. Pri prvem umoru ga je policija na sumljiv način izključila iz kroga osumljencev. Vse, kar morate vedeti o primeru Novič, najdete pod oznako Kemijski inštitut.

Med temami, za katere osrednji mediji ne želijo, da jih spozna širša javnost, je tudi sovražni prevzem DUTB (slabe banke) s strani banksterjev, ki so kopali bančno luknjo.

Na Domovini smo tekom leta opozarjali in odpirali tudi številne druge pereče teme. Tiste, ki so 2017 posebej zaznamovale, smo zbrali pod oznako Izbor urednika. Preverite, če ste kakšno pomembno morda spregledali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike