Tonin zavrača pisanje ruskega časopisa: Ne Slovenija in države JV Evrope, nevarnost za evropski mir so agresivna dejanja Rusije

Foto: Twitter Mateja Tonina
POSLUŠAJ ČLANEK


Napeti odnosi med Rusijo in Zahodom, stopnjevanje konfliktov na Balkanu, krepitev zveze NATO v Evropi in napovedano povezovanje držav EU v enotnejši geopolitični kompleks so dejavniki, ki oblikujejo varnostno sliko na stari celini.

Kakšna prihodnost nas čaka? Kam se bosta usmerila NATO in EU ter kaj se lahko zgodi s Slovenijo?

Ob neformalnem srečanju obrambnih ministrov držav članic EU v francoskem Brestu minuli teden smo se o vse bolj perečih temah pogovarjali z obrambnim ministrom, mag. Matejem Toninom. Povprašali smo ga tudi, kako komentira pisanje ruske Pravde, ki Slovenijo navaja med državami, preko katerih bi lahko prišlo do sprožitve konflikta med ZDA in Rusijo.

"Trenutno živimo v razmerah strateškega tekmovanja med veliki geopolitičnimi silami, kompleksnih varnostnih groženj ter erozije načel multilateralizma. Varnostne razmere v naši neposredni soseščini in na geografskih območjih, ki so v strateškem interesu EU in NATO, se izrazito poslabšujejo," trenutno varnostno sliko opiše minister in izpostavi nedavne konflikte med Ukrajino in Rusijo na vzhodni meji, dogodke v širši regiji Sahela, razmere na Zahodnem Balkanu in Bližnjem vzhodu.

A sodobne grožnje varnosti je potrebno razumeti tudi izven konvencionalnih okvirjev. Oziroma kot pojasnjuje minister Tonin: "Dodatno negotovost povzročajo nekonvencionalne grožnje, kot so hibridni in kibernetski napadi, nenazadnje tudi klimatske spremembe, ki terjajo celovit pristop k varnosti z vključevanjem različnih akterjev na nacionalni ravni za povečanje odpornosti in odzivnosti."

https://twitter.com/MatejTonin/status/1481621451358810112

Strateški kompas krepi vlogo EU v svetu


Ob začetku francoskega predsedovanja se veliko govori o strateškem kompasu. Ta bo, tako Tonin, predstavljal enega izmed glavnih motorjev krepitve strateške avtonomije na področju obrambe in varnosti, kar je tudi ena izmed osrednjih prioritet francoskega predsedovanja Svetu EU.

Pri tem poudarja, da se je proces pričel že v času nemškega predsedovanja, ko je bila pripravljena skupna analiza groženj in tveganj, ki je poenotila poglede na globalno varnostno okolje med državami članicami. Slednje je predstavljalo podlago za pripravo smernic in priporočil za nadgraditev posameznih orodij in mehanizmov evropske obrambe in varnosti na področjih kriznega upravljanja, razvoja zmogljivosti, odpornosti in partnerstev, razkrije.

https://twitter.com/MO_RS/status/1481641547632312326

Hkrati minister ne pozablja na doprinos slovenskega predsedstva Sveta EU: "Veseli me dejstvo, da je slovensko predsedovanje s svojo proaktivnostjo prispevalo h konkretnim rezultatom, saj je bil v času predsedovanja objavljen prvi osnutek dokumenta, o katerem smo razpravljali obrambni in zunanji ministri EU na zasedanju v novembru." Kot enega izmed konkretnih rezultatov kompasa navede nadgraditev hitrih odzivnih sil EU in celovitega nabora orodij za zoperstavljanje hibridnim grožnjam, kar bo zagotovo okrepilo vlogo EU kot varnostnega akterja v globalnem pomenu.

"Moje osebno mnenje je, da bi s Strateškim kompasom morali okrepiti vlogo EU kot varnostnega akterja v svetu. Vsekakor pa to ne sme pomeniti spodkopavanja vloge zveze NATO, ki ostaja steber kolektivne obrambe v Evropi, temveč dopolnjevanje in iskanje skupnih sinergij na področjih skupnega interesa. Obrambno močnejša EU pomeni tudi močnejši NATO. Strateški kompas naj bi bil sprejet marca letos, po tem pa bo ključna njegova implementacija, pri čemer bo bistveno zagotoviti politično voljo držav članic," pove in izpostavi pomen preteklih izkušenj s kriznim upravljanjem:

"Mnoge krizne razmere v zadnjih letih, ki so imele neposreden vpliv na Evropo, so pokazale, da EU potrebuje kredibilne mehanizme in orodja za hitro odzivanje. V okviru strateškega kompasa je zato na veljavi pridobila ideja o oblikovanju zmogljivosti EU za hitro napotitev, ki bi temeljila na prenovi koncepta bojnih skupin EU in razvoju potrebnih operativnih scenarijev.

Pomemben del prenove tega koncepta bi predstavljale tudi skupne vaje oboroženih sil držav članic, kar bi prispevalo k večji standardizaciji in interoperabilnosti sil ter razvoj potrebnih strateških zmogljivosti, kot je strateški transport, amfibijske in medicinske zmogljivosti, zmogljivosti kibernetske obrambe, obveščevalne, nadzorne in izvidniške zmogljivosti."

Sodelovanje med EU in Natom ni izbira, temveč nuja


V prihodnosti torej obstaja možnost formiranja evropskih bojnih zmogljivosti, ki pa ne bodo konkurenca severnoatlantskemu zavezništvu, pač pa ga bodo okrepile. V zvezi obrambnimi zavezništvi Tonin jasno pove, da EU s trenutnimi obrambnimi zmogljivostmi ne zmore zagotavljati celovite varnosti v Evropi, zato bo NATO še naprej ostajal steber kolektivne obrambe v tem delu sveta.

"Nadgraditev in optimizacija evropske obrambe in varnosti preko strateškega kompasa pa bi na drugi strani lahko prispevala k prevzemanju večjih bremen na področju varnosti na dolgi rok, kjer obstaja dobra priložnost za nadgraditev sodelovanja med obema organizacijama na podlagi podpisa tretje skupne izjave, ki bi morala biti podpisana v najkrajšem možnem času," pojasni.

Evropska unija mora po Toninovih besedah postati večji globalni igralec na področju varnosti in obrambe, saj bo slednje okrepilo tudi transatlantsko zavezništvo in NATO.

"Odnose med EU in Natom lahko opredelim kot strateško partnerstvo, kjer pa še vedno obstaja veliko možnosti za izboljšanje sodelovanja. Kompleksni varnostni izzivi, vedno širši spekter varnostnih ogrožanj pod kriteriji odprtega konflikta, ter vračanje t.i. strateškega tekmovanja med velikimi silami pomenijo, da tesnejše sodelovanje med ključnima varnostno-gospodarskima stebroma transatlantskega prostora ni več izbira, temveč nuja za ohranitev na pravu temelječega mednarodnega reda," svoje videnje predstavi minister in kot posebno pomembno izpostavlja sodelovanje na področju krepitve odpornosti in zoperstavljanja hibridnim grožnjam. "Tesnejše sodelovanje Nata in EU je bila tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU na obrambnem področju," sklene.

Zahod enoten v stališčih do Rusije


Trenutno najbolj vroča tema s področja obrambne in varnostne politike so vsekakor odnosi med Zahodom in Rusijo, in večkrat je slišati, da se pogledi držav članic EU močno razlikujejo. A minister Tonin takšne govorice zavrača: "Stališča držav članic EU v odnosu do ruskega kopičenja vojaških sil na meji z Ukrajino so povsem enotna, kar je pokazala tudi nedavna razprava obrambnih ministrov EU v Brestu."

Mednarodni mediji so pogosto izpostavljali izločenost EU iz pogovorov z Rusijo. Minister zagovarja prisotnost Unije na pogajanjih, in sicer z enotnim pristopom: "Evropska unija mora biti prisotna v pogovorih o evropski varnosti, zato je potrebno skupni EU pristop krepiti ter nadaljevati usklajene pogovore v drugih mednarodnih formatih z NATO, OZN in OVSE. Enotna so tudi stališča držav članic Nata, s čimer se je Rusija neposredno seznanila na nedavnem zasedanju Sveta NATO – Rusija."

Slovenija za diplomacijo in trajen dialog z Rusi


Kako pa rešiti trenutni konflikt? Tonin se zavzema za diplomatsko rešitev in vzdrževanje dialoga: "Potrebno je zagotoviti, da z Rusijo ostajamo v trajnem dialogu z namenom, da poiščemo trajno diplomatsko rešitev in prispevamo k de-eskalaciji razmer. V primeru nadaljnjega zaostrovanja pa smo pripravljeni zagotoviti odločen in enoten odziv v tesni koordinaciji z mednarodnimi partnerji."

Slovenija po Toninovih besedah podpira ohranitev institucionalnih forumov komuniciranja z Rusijo, predvsem preko Sveta NATO-Rusija (NRC), saj v času zaostrenih odnosov in morebitne prihodnje krize potrebujemo več in ne manj stikov. Prav tako podpiramo pogovore v okviru OVSE. "Ob tem pa moramo biti seveda pripravljeni na morebiten negativen scenarij razvoja dogodkov in ustrezno krepiti našo odvračalno in obrambno držo. Zaveznice to zadnja leta, odkar je Rusija okupirala dele gruzijskega ozemlja in ukrajinski Krim, redno počnemo glede na razvoj varnostnih razmer na vzhodu, v zadnjem obdobju še nekoliko bolj intenzivno, pri tem pa s svojimi zmogljivostmi in pripravljenostjo sil seveda prispeva tudi Slovenija," je povedal in spomnil, da je bila Slovenija med prvimi državami, ki je prispevala v okrepljeno prednjo prisotnost, kjer v Latviji že od julija 2017 sodelujemo v bataljonski bojni skupini pod kanadskim vodstvom z okoli 50 pripadniki. Kot razkriva minister, se Slovenija dogovarja z zavezniki, da svojo prisotnost v Baltskih državah še poveča.

Kljub pisanju Pravde Slovenija ne bo sprožilec konflikta


Ruski časopis Pravda o Sloveniji


V kontekstu razvijajočega se konflikta se je tako rekoč nemogoče izogniti pisanju ruskega časopisa Pravda, ki je minuli teden objavil prispevek, v katerem je izpostavljena teorija, da je bil prvi korak do konflikta že storjen, k začetku le-tega pa bi lahko pripomogle Severna Makedonija, Črna gora, Albanija in Slovenija kot Američanom nepomembne članice zavezništva.

Minister navedbe odločno zavrača, tovrstno pisanje pa vidi kot ruski poskus destabilizacije nasprotne strani: "Niti Slovenija niti ostale države JV Evrope v zadnjem času niso z nobeno odločitvijo prispevale k nadaljnjem zaostrovanju razmer med Natom in Rusijo. Ruska agresivna dejanja so tista, ki predstavljajo največjo nevarnost za evropski mir in prosperiteto. Navedbe Pravde so zato še toliko bolj nerazumljive in jih lahko tolmačim izključno v kontekstu ruskega hibridnega delovanja, katerega namen je vnesti razdor med članice Nata."

Omenimo, da več zahodnih medijev povzema vire iz ameriških obveščevalnih služb, po katerih naj bi Rusi načrtovali t.i. "false flag operation", kar pomeni, da bi pod pretvezo Ukrajinskih oboroženih sil napadli sami sebe ter tako dobili povod za začetek spopadov.

https://twitter.com/JackPosobiec/status/1482054250628845572

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike