Tonin: "Razočarani smo." Janša: "Opozarjali smo, da bo rezultat takšen, kot je"
POSLUŠAJ ČLANEK
Kako kompleksna je bila včerajšnja odločitev arbitražnega sodišča in kako je bila v določeni meri tudi presenečenje, kaže dejstvo, da sta se desni opozicijski stranki, SDS in NSI, odločili komentirati izid šele dan po razglasitvi.
Od vidnih predstavnikov Nove Slovenije je včeraj dal kratko izjavo poslanec Jožef Horvat, a v vlogi predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Na prve odmeve v SDS pa je bilo moč sklepati samo iz skopih objav na socialnih omrežjih, pri čemer se predsednik Janez Janša, razen z nekaj retviti, ni oglasil.
Tako je danes dopoldne v parlamentu prvi stopil pred kamere vodja poslanske skupine Nove Slovenije Matej Tonin.
"Nezadovoljni in razočarani smo," je bil neposreden in dejal, da jih najbolj moti razsodba na morju, ob Dragonji in v Razkrižju. Pričakovali so, da bo razsodba v večji meri povzela sporazum Drnovšek - Račan, zdaj pa je slabše, kot je bilo določeno tam.
Toda Tonin je obenem izjavil, da se zavedajo, da alternativa praktično ne obstaja in da je treba razsodbo sprejeti tako, kot je.
Pri tem računa na sodelovanje svetovnih velesil in zlasti Evropske Unije, ki ima tudi orodje, da Hrvaško opozori, da razsodbo sprejme - denar in pa glasovalne pravice v organih EU. Tonin meni, da se bo v odnosu do vprašanja uresničitve razsodbe pokazala kredibilnost EU.
Tonin je še ocenil, da s Hrvaško verjetno nikoli ne bo nobenih bilateralnih pogajanj in da na njih ne bi mogli doseči več, kot smo zdaj na arbitraži.
Glede pravnega vidika je bil Janša kratek - abitraža nas mednarodnopravno veže. Opozoril je, da je Slovenija na arbitražo pristala ne samo z odločitvijo vlade in parlamenta, ampak tudi z referendumsko voljo ljudstva, čeprav s pičlo večino.
Opozoril je, da je rezultat v skladu s tem, kar je določeno v arbitražnem sporazumu in na kar so v SDS, opozarjali pred referendumom. Ni pa ta rezultat v skladu z razlago arbitražnega sporazuma, ki so jo poudarjali zagovorniki arbitražnega sporazuma.
"Vseskozi smo opozarjali, da bo rezultat takšen, kot je, oni pa so trdili, da takšnega rezultata ne more biti," je dejal Janša. In ljudje so glasovali pod vtisom te napačne razlage.
Stran, ki je Slovence prepričevala za arbitražni sporazum, je zagotavljala, da arbitraža nima druge možnosti, kot da določi teritorialni stik slovenskih voda z mednarodnimi. Da je tako razumela, dokazuje tudi sklep državnega zbora iz februarja 2013, kjer je rečeno, da Slovenija razume nalogo arbitrov:
Najobširneje se je Janša razgovoril pri tretjem vidiku, stvarnem, ki je po njegovem mnenju tudi najpomembnejši. Pravni in politični vidiki so namreč že mimo, pri stvarnih pa še imamo manevrski prostor.
Neizpodbitno dejstvo je namreč, da te sodbe enostransko ne moremo uresničiti. Če bo Slovenija enostransko sprejela zakonodajo, je Janša opozoril, da bo sicer to, kar je bilo prisojeno Sloveniji, vključila v svoj pravni red, a obenem to, kar je bilo 25.6.1991 slovensko, pa zdaj ni, prepustila Hrvaški.
"To bi bil strel v koleno," je dejal Janša. "Hrvaški ne bi bilo treba nič narediti, samo pobrati tisto, kar je ostalo na mizi."
"Zato tisti, ki govorijo, da bo Slovenija sama implementirala abitražno razsodbo, ne vedo, kaj govorijo," je dejal Janša.
Janša vidi rešitev nastale situacije ob vstopanju Hrvaške v schengen. Hrvaška bo namreč zelo težko vstopila v schengensko območje, če ne bo imela urejenih temeljnih mejnih vprašanj z državami, ki so že v schengnu. In takrat bo Slovenija upravičeno pogojevala, Hrvaška pa se bo pogajala.
Janša je prepričan, da bo takrat Hrvaška pristala na rešitev, ki je bila včeraj določena. Sicer ne v obliki pristanka na sodbo arbitražnega sporazuma, ampak v neki drugi, a rešitve bodo približno takšne.
Od vidnih predstavnikov Nove Slovenije je včeraj dal kratko izjavo poslanec Jožef Horvat, a v vlogi predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Na prve odmeve v SDS pa je bilo moč sklepati samo iz skopih objav na socialnih omrežjih, pri čemer se predsednik Janez Janša, razen z nekaj retviti, ni oglasil.
Tonin: Alternativa ne obstaja, na nobenih bilateralnih pogajanjih ne bi mogli doseči več
Tako je danes dopoldne v parlamentu prvi stopil pred kamere vodja poslanske skupine Nove Slovenije Matej Tonin.
"Nezadovoljni in razočarani smo," je bil neposreden in dejal, da jih najbolj moti razsodba na morju, ob Dragonji in v Razkrižju. Pričakovali so, da bo razsodba v večji meri povzela sporazum Drnovšek - Račan, zdaj pa je slabše, kot je bilo določeno tam.
Toda Tonin je obenem izjavil, da se zavedajo, da alternativa praktično ne obstaja in da je treba razsodbo sprejeti tako, kot je.
Pri tem računa na sodelovanje svetovnih velesil in zlasti Evropske Unije, ki ima tudi orodje, da Hrvaško opozori, da razsodbo sprejme - denar in pa glasovalne pravice v organih EU. Tonin meni, da se bo v odnosu do vprašanja uresničitve razsodbe pokazala kredibilnost EU.
Tonin je še ocenil, da s Hrvaško verjetno nikoli ne bo nobenih bilateralnih pogajanj in da na njih ne bi mogli doseči več, kot smo zdaj na arbitraži.
Matej Tonin je še napovedal, da se bodo v Novi Sloveniji zavzeli za poseben zakon, ki bo zaščitil interese državljanov Republike Slovenije, ki so ostali na Hrvaškem (okoli 30 hiš). Država bi jim morala ponuditi finančno nadomestilo in možnost, da bi se lahko vrnili na ozemlje Republike Slovenije.
Janša: Arbitraža nas veže, na referendumu jo je potrdilo ljudstvo
Kmalu zatem je pred kamere v prostorih SDS stopil njen predsednik Janez Janša, ki je obširneje analiziral rezultat arbitraže pod tremi vidiki: (1) pravni, (2) politični in (3) stvarni vidik.
Glede pravnega vidika je bil Janša kratek - abitraža nas mednarodnopravno veže. Opozoril je, da je Slovenija na arbitražo pristala ne samo z odločitvijo vlade in parlamenta, ampak tudi z referendumsko voljo ljudstva, čeprav s pičlo večino.
Opozoril je, da je rezultat v skladu s tem, kar je določeno v arbitražnem sporazumu in na kar so v SDS, opozarjali pred referendumom. Ni pa ta rezultat v skladu z razlago arbitražnega sporazuma, ki so jo poudarjali zagovorniki arbitražnega sporazuma.
Politični vidik: ljudje so glasovali pod vtisom napačne razlage
"Vseskozi smo opozarjali, da bo rezultat takšen, kot je, oni pa so trdili, da takšnega rezultata ne more biti," je dejal Janša. In ljudje so glasovali pod vtisom te napačne razlage.
Stran, ki je Slovence prepričevala za arbitražni sporazum, je zagotavljala, da arbitraža nima druge možnosti, kot da določi teritorialni stik slovenskih voda z mednarodnimi. Da je tako razumela, dokazuje tudi sklep državnega zbora iz februarja 2013, kjer je rečeno, da Slovenija razume nalogo arbitrov:
- Da določijo teritorialni stik slovenskih voda z mednarodnimi.
- Da nam zagotovijo pravice, ki smo jih imeli 25.6.1991 (takrat pa smo nadzirali celoten Piranski zaliv in imeli neoviran dostop do mednarodnih voda).
Dve ključni napaki arbitražnega sporazuma po Janševi oceni:
- Da ni jasne zahteve za teritorialni stik. V sporazumu je tudi pisalo, da se bo meja določala na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in načela pravičnosti. Zdaj pa v razsodbi pravičnost ni omenjena - meja na morju po Janševih besedah nima zveze s pravičnostjo.
- Da se je meja po kopnem razsojala na podlagi mednarodnega prava. Janša je dejal, da smo tako dobili katastrsko razmejitev z dvema izjemama. To bi lahko za 10x nižjo ceno določila tudi geodetska uprava, je bil slikovit.
Stvarni vidik: enostranska implementacija bi bila strel v koleno
Najobširneje se je Janša razgovoril pri tretjem vidiku, stvarnem, ki je po njegovem mnenju tudi najpomembnejši. Pravni in politični vidiki so namreč že mimo, pri stvarnih pa še imamo manevrski prostor.
Neizpodbitno dejstvo je namreč, da te sodbe enostransko ne moremo uresničiti. Če bo Slovenija enostransko sprejela zakonodajo, je Janša opozoril, da bo sicer to, kar je bilo prisojeno Sloveniji, vključila v svoj pravni red, a obenem to, kar je bilo 25.6.1991 slovensko, pa zdaj ni, prepustila Hrvaški.
"To bi bil strel v koleno," je dejal Janša. "Hrvaški ne bi bilo treba nič narediti, samo pobrati tisto, kar je ostalo na mizi."
"Zato tisti, ki govorijo, da bo Slovenija sama implementirala abitražno razsodbo, ne vedo, kaj govorijo," je dejal Janša.
Kako naprej? Edina možnost je pogojevanje pri vstopu v schengenski režim
Janša vidi rešitev nastale situacije ob vstopanju Hrvaške v schengen. Hrvaška bo namreč zelo težko vstopila v schengensko območje, če ne bo imela urejenih temeljnih mejnih vprašanj z državami, ki so že v schengnu. In takrat bo Slovenija upravičeno pogojevala, Hrvaška pa se bo pogajala.
Janša je prepričan, da bo takrat Hrvaška pristala na rešitev, ki je bila včeraj določena. Sicer ne v obliki pristanka na sodbo arbitražnega sporazuma, ampak v neki drugi, a rešitve bodo približno takšne.
Drage bralke in bralci,
v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.
Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.
Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 - junij 2018).
Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.
Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.
Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 - junij 2018).
Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.
Povezani članki
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.