Tomaž Vernik, Portal Plus: Kemis in Slovenci; v odpadkih je denar

Uredništvo
3

V branje priporočamo pisanje sodelavca Portala Plus Tomaža Vernika, okoljskega strokovnjaka, ki živi v Veliki Britaniji, o neukrepanju v Kemisu.

Vernik izrazi osuplost in ogorčenost nad dogodkom, predvsem zaradi ignorance in nesposobnosti vseh državnih institucij, pa tudi zaradi odsotnosti javnih odzivov civilne družbe, kot npr. Zelenih, Greenpeace-a itd.

Najbolj ga moti, da se trenutno s prstom kaže predvsem na direktorja Kemisa Emila Nanuta. Sicer je res, da je podjetje sistematično kršilo več zakonov, čeprav je imelo dovoljenje za ravnanje z vsemi odpadki razen visokoradioaktivnih (?!), a ob taki ugotovitvi se je treba predvsem vprašati, kako se je to lahko dogajalo.

Kriminal se bo namreč dogajal, če se bo lahko, ne glede na siceršnjo razvitost države. In ne glede na to, kako smešno se to od začetka sliši, odpadki so velik biznis. Tako velik, da se kriminalne združbe danes pogosto raje ukvarjajo z odpadki kot z drogami.

Vernik navaja, da po podatkih Britanske agencije za okolje ilegalna trgovina z odpadki (ob relativno urejenem nadzoru) VB na leto stane okoli milijardo funtov in je v porastu. Skrajni čas je torej, da se po tem stresnem testu okoljske institucije zganejo.

Več na Portal Plus.

3 KOMENTARJI

  1. Slovenija ni zaupanja vredna država. Praktično na noben rezultat, razen na špornega, se v Sloveniji ni mogoče zanesti.
    Tako tudi rezultati meritev in analiz v zvezi s požarom v Kemisu niso zanesljivi. Lahko so ponarejenil, lahko tudi ne. Ta nezanesljivost socer ni posledica požara, ampak je splošna paksa, ki Slovenijo uvršča med banana republike, za kar je v prvi vrsti zaslužna levica s tovarišem Kučanom na čelu. Pa on to priznava, ali ne.
    Kljub tem realnim, a poraznim ugotovitvam pa je potrebno oceniti aktivnosti ob požaru realno in pošteno.
    Vzrok požara še ni poznan, zato o njem nekaj kasneje.
    Ko je bil požar zazanan, so v najkrajšem času prihiteli gasilci in ga profesionalno ukrotili, za kar jim gre vsa zasluga in jih je potrebno pohvaliti, kar pa je skorajda ob alarmantnem poročanju dodobra izostalo.
    Dovolj hitro so se vključile tudi ostale službe, a kaj ko razen splošnih opozoril niso mogle pomagati.
    Pravočasno so pristopili kmeritvam obremeniitve okolja s toksičnimi snovmi. Kdor se s takšnimi meritvami ukvarja ve, da to ni enostaven posel in da na rezultate meritev vpliva mnogo fajtorejev in da je le s statističnim vzorčenjem možno ugotoviti stopnjo onesnaženja. Le nekaj vzorcev je premalo, da bi bila slika zanesljiva. Tudi vzorčenje različnih merilcev se lahko bistveno razlikuje, saj je zelo pomembno, kje je vzorec vzet.
    V paniki, ki so jo v glavnem zganjali tisti, ki pričakujejo velike odškodnine, podpirali pa so jih priskledniki, ki si obetajo velika naročila za izdelavo analiz in možne pravilniške šare in svedada novinarji, ki se sprostijo le takrat, ko lahko lajajo v luno, seveda ni bilo in ni mogoče podati realnr slike o obremenitvi okolja.
    Vemo le, da je ob požaru prišlo do zastrupljanja, ki ni ravno dobrodošlo, vse kaže pa da po sedaj znanih podatkih ni toliko škodljivo, da bi bilo potrebno izvajati posebnih ukrepov. Le nekaj gred solate bo potrebno zavreči in s tem je problem zaključen.
    A kaj, ko razgreti občani in lačni priskledniki ne mirujejo.
    Vzpodbujajo nadaljne meritve, in študije, ki naj prikažejo požar kot naravno katastrofo in zahtevajo dodatna merjenja in izsiljujejo negativne rezultate.
    Temu bo seveda potrebno narediti konec. Smer v katero gre Slovenija je namreč hudo nevarna in kaj lahko se zgodi da bo že naslednja generacija Slovencev živela v votlinah in si svetila z brljivkastimi treskami, tako kot so živeli jamski ljudje pred 30.000 leti.
    Dejanski problem pa je v tem, da v Sloveniji nihče nikomur bveč ne zaupa.
    Obstoja vlika verjetnost, da je Kemis skladiščil kemikalije, ki niso na spisku dovoljenih in so preveč toksične, da bi jih smel skladiščiti. Ali bo to policija odkrila, ali ne? Ali bo podala resnične izsledke, ali ne? Če povorašate ljudi, bodo izjavili, da policiji ne verjamejo. Zakaj? Zato, ker je policija že kar nekajkrat zatajila. Ali ni nekaj podobnega v aferi bulmastifi? Ali ni nekaj podobnega v afrei Novič? Ali ni možno takšnih primerov našteti še več?
    Potem so tukaj meritve. So res poštene in zanesljive? Vprašati se je potrebno, zakaj v Sloveniji nimamo laboratorijev, na katere se lahko zanesemo?Prav gotovo so takšni laboratoriji in so tudi pošteni ljudje, ki izdelujejo analize. Morda pa so tudi nepošteni prevaranti, ki za svoj žep potvarjajo analize. In nepoštenih je povsot dovolj, da lahko mirne duše trdimo, da je Slovenija prepredena s kriminalom in kjer je le mogoče se krade in goljufa.
    Preveč je dokazov, da je v Sloveniji res tako.
    Samo v zadnjih nekaj dneh sta poeg požara na Vrhniki izbruhnila kar dva škandala. Prvega je naznanil poslanec Veber, ki je oznanil, da so prodajalci Merkatorje najboljšega soseda prodali Todoriču brez obveznosti poplačila Merkatorjevih dolgov v višini najmanj 800 mio. Za obelodanitev drugega škandala je poskrbel Branko Grims, ki je sporočil, da so v NLB oprali za milijardo $ denarja.
    Ne za požar, ne za Merkator, ne za NLB se ni na izredni seji sestala vlada in zahtevla poročila in pred vsem odgovorene.
    To se vlade ne tiče in potem vemo, lahko trdimo, da prav vlada drži štango vsem lumparijam, ki se v Sloveniji dogajajo.
    To je problem, to je tisto, kar zasenči še tako buren požar v Sloveniji.

  2. Že v času Avstro-Ogrske so pri hudourničarstvu ugotovili, da so Tirolci in Korošci vedno ravnali preventivno, torej so storili vse, da so se maksimalno zavarovali pred divjanjem hudournikov, Kranjci pa so vedno ravnali kurativno. Odstranjevali so posledice divjanja hudournikov. Le teh niso mogli nikdar odstraniti in se nekako zaščititi pred njihovimi havarijami. Septembra leta 1926 je bila največja vodna ujma na ozemlju Slovenije od Trsta do Maribora in naprej. Ljubljanski in mariborski veliki župan sta izdelala podrobno poročilo o njej in navedla vzroke in povode za ogromno škodo. Po njej so naredili 20-letni program urejanja hudournikov, ki ga je odgovorno pripravil in vodil nestor slovenskih hudourničarjev inž Alojzij Štrancar, katerega imajo še danes v dobrem spominu številni ljudje. Pri njem je veljala le stroka, pred političnim obračunavanjem pa je varoval tudi svoje delavce. Celovito uresničitev projekta je žal prekinila II. svetovna vojna. Leta 1996 je bilo na številnih predelih Slovenije podobno hudourniško divjanje. Ko sem ju kot novinar in poznavalec te tematike primerjal, sem ugotovil, da se Kranjci in Štajerci v sedmih desetletjih niso prav nič naučili in popravili.
    In še nekaj, z mojega sedanjega področja zanimanja. Smo edina država na svetu, ki dovoljujemo, da naš simbolni očak Triglav na obešenih zastavah leži. Zanimivo, to ne moti niti tistih, ki tako radi še vedno neutemeljeno slavijo OF, niti onih, ki se trkajo po prstih za zasluge za nastanek neodvisne Slovenije. Niti sina Zdenke Cerar, ki mi je v devetdesetih letih priznala v tedniku Nedeljski dnevnik, da sem edini, ki v Sloveniji operativno pravilno tolmačim zakon o zastavi Slovenije ter slovenski narodni zastavi in, ki ga znam v praksi to tudi ponazoriti in uporabiti. Ko sem včeraj neko sodišče opozoril, da imajo napačno in neugledno obešeni zastavi Slovenije in EU ob vhodu v zgradbo, me je četrti sogovornik poslal na pot od Poncija do Pilata, na kateri naj bi vsem v 26. četu obstoja države po 24.6.1991. leta razložil kaj ni prav. Gospodje/tovariši, jaz nisem prejel od vas stotisoče evrov, da bi to naredil, ampak imam doma le ekskluzivno zbirko vaših sprenevedanj, odgovorov, da imate vse v redu urejeno, da vam to delajo taki in drugačni poznavalci tvarine. Organiziranega hudourništva nimamo več, pa tudi po ISO 3166 neobstoječa država SLO je vedno bolj odpisana. Tudi taki in drugačni (podtaknjeni) požari agresivne konkurence krepko prispevajo k temu. Da to ni nič nenavadnega, so nas učili na IAA. Mi pa, kot, da smo pozabili na črtico Frana Erjavca, »Ni vse zlato, kar se sveti« oziroma sodobno rečeno, kar je tuje. Že znantno, znatno preveč denarja se odliva iz Slovenije na tuje.

  3. Še dobro se uporabniki niso odločili za nove dimnikarje, v Sloveniji že gorijo tovarne. Na prvi novinarski konferenci civilne inciative pokojnega Toneta Kristana za ukinitev državnih dimnikarskih koncesij , je nedko od prisotnih dejal, bomo raje uvozili dimnikarje iz Avstrije, saj bodo zagotovo boljši ko ti iz Slovenije !!!! In zakaj so kranjskemu Dovrtelu vzeli koncesijo? Ker nekaterim kranjskim magnatom ni dovolil odprtja lokalov in obratov, ker so bili požarno nevarni zaradi slabih plinskih instalacij, ki so spuščale v zrak več strupenih snovi, kot bi sme e in bile tudi nevarne za eksplozije. Le ti so se poskrili, M. Bogataj se je nedavno hudo ponesrečil, občina pa plačuje milijonske odškodnine, kljub temu, da se hvali, koliko je z dogovori privarčevala.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime