Tomaž Štih, Siol: Na pravi strani Chestertonove ograje

V zgodovini slabih voditeljev ne izbrišemo iz spomina. Ostanejo v opomin prihodnjim generacijam. Iz spomina izbrišemo voditelje, ki so s svojimi reformami razmišljali drugače od prej vodilne elite, kar avtor Tomaž Štih utemelji z zgodovinskimi primeri iz starega Egipta in Rimskega imperija.

Še nadgrajena pa je situacija danes, ko naslovnice polnijo potomci svojeglave generacije hipijev, ki je želela vse delati po svoje. Ti potomci so samovšečni milijonarji in deca brez družine in delovnih izkušenj. Skupina razvajenih in zdolgočasenih otrok včerajšnjih elit se pač malo igra politike.

Avtor pri tem razočarano ugotavlja, da mediji, namesto da bi zadevo obravnavali z ustrazno kritičnostjo ali pa najbolje kar ignorirali, podpihujejo. A volivci imamo še vedno na razpolago izkušene, preverjene in zmerne kandidate.

V sodobni politiki obstaja načelo, ki mu pravimo Chestertonova ograja. Če sredi ceste stoji pregrada in jo naivni politik želi odstraniti, ker zanjo ne vidi smisla, ga premišljeni pri tem ne podpre. Da bi to storil premišljeno, mora najprej razumeti, zakaj je bila pregrada sploh tam. Upa, da bomo razumeli pomen evolucije politike, ki smo jo podedovali, in je na naslednjih volitvah ne bomo požgali do temeljev, kot bi to predlagala Nika Kovač, ki je napovedala vložitev zakona, ki bo odpravil zadnji dve leti napredka.

Celoten članek si preberite na portalu Siol.