Tomaž Pisk, civilna iniciativa Dovolj je: Kot dejavni katoličani si želimo, da bi bila Cerkev varen prostor za vse, tudi za naše otroke
POSLUŠAJ ČLANEK
Papež Frančišek je v zvezi z odnosom in obravnavo spolnih zlorab v petek objavil tri dokumente; apostolsko pismo, Zakon in smernice o zaščiti mladoletnih in ranljivih odraslih oseb za Rimsko kurijo in za Državo mesta Vatikan.
Ti zaostrujejo odnos do obravnave in prijavljanja sumov kaznivih dejanj zlorab ter podajajo stroga navodila zaposlenim v Vatikanu glede vstopanja v osebne odnose z mladoletnimi osebami.
V Sloveniji meje pri razstiranju tančice skrivnosti spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem, predvsem pa pri nudenju pomoči in opore žrtvam, premika novo nastala laiška katoliška civilna iniciativa Dovolj je, katere delovanje žanje veliko zanimanje, pa tudi visoka pričakovanja s strani medijev in javnosti.
Zato smo k pogovoru povabili predstavnika civilne iniciative Dovolj je, mag. Tomaža Piska, sicer odvetnika, ki je že pred leti zastopal žrtve spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem. Zanimala so nas njegova opažanja po približno mesecu dni delovanja iniciative.
Tomaž ali ste zadovoljni s prvim mesecem delovanja vaše civilne iniciative?
Da, zelo. Mene osebno je presenetilo zelo veliko število prijav in tudi mnogih informacij, ki nam jih ljudje neformalno posredujejo, in nam s tem pomagajo sestavljati celotne zgodbe.
Kakšna so vaša temeljna opažanja?
Kot sem že dejal, je žrtev veliko, tudi storilcev. Vesel sem, da so žrtve v naši iniciativi začutile resno pripravljenost jim pomagati ter odkriti resnico, zaradi česar so se opogumile in nam zaupale svoje zgodbe. Opažam tudi, da je blizu resnici podatek, ki sem ga nekje prebral, da žrtve v povprečju potrebujejo več kot 30 let, da spregovorijo o zlorabi. Kje pa so še tiste žrtve, ki o zlorabi nikdar ne zmorejo spregovoriti? To samo kaže na to, kako težke posledice pusti zloraba. Hkrati pa kaže tudi na to, da so zastaralni roki za takšna kazniva dejanja prekratki.
Drugo opažanje pa je, da doslej cerkvene sankcije za storilce, v kolikor je do njih sploh prišlo, niso bile takšne, da bi storilcem učinkovito preprečevale nove zlorabe.
Po naših informacijah ste že podali prve kazenske ovadbe, drži?
Doslej smo policiji poslali pet kazenskih ovadb, pripravljamo pa že nekaj novih. Postopek priprave ovadbe je dolgotrajen. Ovadb ne pripravlja le moja odvetniška pisarna, ampak sodelujemo tudi z drugimi pisarnami.
Med temi petimi primeri ni trenutno nobena žrtev več mladoletna, nekaj pa jih je bilo mladoletnih v času, ko so se zlorabe dogajale. Trije primeri so se zgodili v okviru reda lazaristov, pri čemer je šlo za žrtve moškega spola. Dve žrtvi ženskega spola sta nam prijavo poslali zaradi zlorab s strani storilcev iz murskosoboške škofije.
Omenjate polnoletne. Janez Cerar, ki je tudi član vaše iniciative, ob zlorabi , ki naj bi trajala dve leti, ni bil mladoleten. Lahko malce razložite, kdaj je spolna zloraba pregonljiva?
Po smernicah SŠK je spolna zloraba vsako neverbalno, verbalno ali fizično dejanje, s katerim se z namenom spolne potešitve krši dostojanstvo in prekorači meje druge osebe katere koli starosti ali spola. Ta definicija zajema širok spekter različnih ravnanj in daje podlago škofom oz. redovnim predstojnikom za ukrepanje v cerkvenih postopkih.
Pred državnimi sodišči pa meje pregona ureja Kazenski zakonik RS, ki določa posamezna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Je pa včasih težava v tem, da sodišča ter organi pregona premalo poznajo specifičnost zlorab, ki se dogajajo v cerkvenem okolju.
To najlažje pojasnim s primerom, ki je že bil delno izpostavljen tudi v javnosti: Duhovnik je bil zaradi obtožbe zlorabe polnoletnega fanta obsojen v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje. Na višjem sodišču v Ljubljani pa je potem sodba padla, ker tožilstvo ni uspelo dokazati podrejenega položaja žrtve.
Po preučitvi primera menimo, da je bil razlog za takšen razplet tudi v tem, da je bila žrtev brez odvetnika, pojem »duhovni spremljevalec« pa organom pregona in sodišču sploh ni poznan. Državni organi ne razumejo odnosov nadrejenosti in podrejenosti med laiki in kleriki, zato je tožilstvu to tudi težko dokazati. V ta namen razmišljamo, da bi v okviru CI Dovolj je v prihodnosti organizirali izobraževanje za policijo in tožilce.
V primerih, ki jih prejemamo, pa ne gre le za duhovno spremljanje, ampak tudi dajanja manjših daril, denarja, pomoč pri študiju itd. Pogosto storilci za žrtve najprej lepo skrbijo, so jim vsestransko naklonjeni. Ko pa imajo enkrat zaupanje žrtve, ob primerni priložnosti začnejo z zlorabami. To žrtve šokira do te mere, da »otrpnejo« in se ne zmorejo braniti. Ko storilec nato k temu doda še različne tehnike manipulacije, groženj itd., je žrtev ujeta v labirint zlorabe, iz katerega sama zelo težko izstopi.
Se vam javijo tudi žrtve, ki so se že obrnile na odgovorne v Cerkvi?
Da. Javljajo se tudi žrtve, ki so že bile v cerkvenih postopkih, pa le-ti niso bili korektno izpeljani. Žrtve niso čutile, da je skrb odgovornih v Cerkvi res primarno posvečena njim, kot to terjajo Smernice Slovenske škofovske konference. Težava je tudi v nejasnosti postopkovnih pravil cerkvenega postopka. V tem postopku žrtve nimajo praktično nobenih pravic, niso bile obveščene o zaključkih postopka, o sankcijah, niso imele možnosti videti, kateri dokumenti so bili poslani v Vatikan, postopki so zelo dolgotrajni itd. Tudi ob odločitvah iz Vatikana se nam je včasih postavilo vprašanje, ali je kdo tam sploh prebral izpoved žrtve.
Kako na pojav in delo CI Dovolj je gledajo duhovniki ter škofje in predstojniki?
Odzivi so zelo različni. Zelo močno doživljamo podporo vernikov, podpora iz kleriških vrst pa je bolj tiha (osebna); duhovniki se bojijo izpostaviti. Na drugi strani pa ne gre mimo zanikanja (»v naši Cerkvi teh težav ni«), strahu, podtikanja raznih agend. V vodstvu Cerkve na Slovenskem čutim precejšnjo mero nezaupanja do našega dela. Lahko bi temu rekel tudi strah pred resnico – resnico, ki bo zahtevala tudi spremembo miselnosti in nato načina dosedanjega delovanja.
Veliko več moči bo potrebno usmeriti v zaščito in pomoč žrtvam, ki so v celotni zgodbi edine, ki so zares uboge, ranljive in potrebne zaščite. Hkrati pa bodo potrebni bolj odločni ukrepi proti storilcem; zgolj premestitev, odvzem kake cerkvene službe ali naziva se nam ne zdi zadostna sankcija.
Kako pa vi osebno gledate na ravnanje škofov/predstojnikov?
Z dosedanjim ravnanjem škofov oz. predstojnikov nismo zadovoljni. Preveč jih vodi strah in preveč je ščitenja »dobrega imena« storilcev ter ugleda Cerkve, premalo pa se je resnično prisluhnilo žrtvam. Premalo je bilo tudi poznavanja tega področja s strokovnega (terapevtskega) vidika, ki dá pomembne uvide glede potrebnih ukrepov.
Besede nadškofa Zoreta po prihodu iz srečanja v Vatikanu v preteklem mesecu sicer vlivajo nekaj optimizma, bomo pa kmalu videli, ali bodo besedam sledila tudi konkretna dejanja.
Kaj konkretno pričakujete od škofov/predstojnikov?
Da si vzamejo čas za žrtve, jim zares prisluhnejo in se vživijo v njihovo kožo. Prav tako naj na konkreten način pokažejo obžalovanje z opravičilom, plačilom terapij, odškodnine. Prav bi bilo, da bi storilci škodo žrtvam poravnali tudi iz svojega žepa. Ni prav, da vsi verniki plačujejo za grehe posameznih duhovnikov.
Nadalje od škofov oz. predstojnikov želimo, da se ne skrivajo za civilnimi postopki, ampak naj peljejo cerkvene postopke ne glede na potek civilnih. Cerkev zagovarja višje moralne standarde in prav je tako. Zato ni prav, da se cerkveni postopki ne bi peljali, če je civilni postopek že zastaran. Tudi kanonsko pravo dovoljuje spregled zastaranja. Tu se bo pokazalo, koga se želi resnično zaščititi. Papež Frančišek je tu dal jasen zgled, tako s tem, ko je sankcioniral storilce zlorab izpred desetletij, kot tudi s tem, ko je jasno povedal, da je zahteva po dokazih o zlorabi pogosto nerealna oz. celo žaljiva do žrtve. Žrtev namreč dokazov pogosto nima in jih ne more imeti, pa to še ni razlog, da ji ne gre verjeti.
V zvezi s storilci pa pričakujemo, da se jim na učinkovit način prepreči nadaljnje zlorabe. Iz literature jasno izhaja, da ima »povprečen« storilec več žrtev. Tudi mi to ugotavljamo. Storilce bi bilo potrebno tudi poslati na zdravljenje (zavedajoč se, da zdravljenje tovrstnih nagnjenj pogosto ni uspešno).
Končno bi si želeli, da vodstvo Cerkve na Slovenskem po zgledu nekaterih tujih držav pripravi temeljito poročilo o zlorabah za zadnjih 50-60 let. Pri tem naj se ne omeji zgolj na pravnomočno obsojene klerike, ampak naj po zgledu iz tujine vključi vse, ki so utemeljeno osumljeni zlorab. Pri zbiranju podatkov za poročilo se kot dobra praksa iz tujine kaže tudi poziv morebitnim žrtvam v vseh župnijah, kjer so posamezni storilci delovali. Ne smemo se bati resnice, saj nas prikrivanje le-te onesposablja za oznanjanje evangelija.
Kako pa CI Dovolj je sprejemajo mediji? Opazili smo, da vas osrednji mediji zelo upoštevajo.
Veliki mediji temo resno spremljajo in so nam v oporo pri naših prizadevanjih za očiščenje te rane. Opažamo tudi, da se po nastopih v medijih poveča število prijav, ki jih prejmemo.
Imate kaj pomislekov, da niso ti mediji nemara stopili na vašo stran, ker si želijo le očrniti Cerkev?
Seveda ima vsak medij oz. novinar svoje poglede, lahko tudi »agendo«. Morda je kdo tudi presenečen, ko povemo, da naš cilj ni boj proti Cerkvi, ampak boj za očiščenje v Cerkvi. Tudi sami člani iniciative smo dejavni katoličani, zato si želimo, da bi bila Cerkev varen prostor za vse, tudi za naše otroke. Mediji nam pri naših prizadevanjih stojijo ob strani, za kar smo jim hvaležni. Po moji oceni se tudi v Vatikanu veliko stvari (žal) ne bi zgodilo brez pritiska medijev.
Kako pa gledajo na vas verniki?
V večini nas zelo podpirajo in izražajo hvaležnost. Od nekaterih vernikov dobivamo očitke, da blatimo vse duhovnike in Cerkev, ki je že tako dovolj napadena z vseh strani. Sami menimo ravno nasprotno – dokler vsi duhovniki plavajo v istem »kompotu«, bo senca padala na vse. Če pa na storilce jasno pokažemo in jih izločimo, bo tudi ostalim duhovnikom lažje. Je pa razumljivo, da si storilci in prikrivalci ne želijo razkritja svojih grehov in bodo naredili vse, da do tega ne pride.
Pri obsodbah našega dela s strani vernikov pa opažam tudi veliko nepoznavanja področja zlorab. Tudi sam sem moral prebrati kakšno knjigo (npr. »V labirintu spolnih zlorab«), da sem vsaj približno razumel to kompleksno dinamiko zlorabe. Npr. razumevanje žrtev in njihovega ravnanja, zakaj se niso znale oz. upale odločno upreti storilcu. Hkrati pa potem bolje razumeš tudi manipulacije storilcev in njihova zanikanja po razkritju zlorabe. Žalosti me ugotovitev, da se storilci iz vrst duhovnikov bolj bojijo, da bi bili razkriti, kot Božje sodbe.
Zakaj ste se osredotočili samo na duhovnike, ne pa širše (vzgojitelje, učitelje, zlorabe doma...)?
Zavedamo se, da se velika večina zlorab zgodi izven Cerkve. Kljub temu pa se nam zdi prav, da Cerkev s svojim zgledom pokaže tudi ostalim institucijam, sistemom, kaj pomeni ničelna toleranca do zlorab. Verjamem, da se bo zaradi našega dela opogumila spregovoriti o zlorabi tudi kaka žrtev zlorabe izven cerkvenega okolja.
Lahko na kratko opišete vaš način dela?
Vsem žrtvam osebno prisluhnemo ter jim ponudimo pomoč, ki jo potrebujejo (terapevtsko, pravno itd.). Naša izkušnja je, da se žrtve, ko vidijo, da v tem niso same, tudi lažje odločijo za nadaljevanje postopkov. Pri vseh postopkih jim stojimo ob strani z našimi strokovnjaki z različnih področij. Skušamo jih kar najbolj zaščititi, jim premagati strahove pred javnim izpostavljanjem ter pred storilci. Ti strahovi so tudi po mnogih letih od zlorabe pogosto še zelo močni.
Ker žrtve tudi po zlorabah v večini primerov ostajajo v Cerkvi, jim veliko pomeni tudi to, da nismo sovražno nastrojeni do Cerkve, da našega dela ne vodi želja po maščevanju, ampak želja po resnici in preprečitvi nadaljnjih zlorab. Slednje je tudi glavna želja vseh žrtev. Pri teh naših prizadevanjih smo odločeni vztrajati, zato naša komunikacija poteka tako z organi pregona kot tudi z vodstvom Cerkve in posameznih redov.
Kako se financirate?
Zaenkrat je bilo vse delo opravljeno prostovoljno. Ker pa so z našim delom povezani tudi določeni stroški, smo na spletni strani dovolj.je pred kratkim dodali tudi možnost doniranja sredstev za pokrivanje stroškov našega dela (terapevtsko, pravno svetovanje itd.).
Vaše mnenje o Ekspertni skupini pri SŠK – zakaj ta ni dovolj? Ali res drži, da je razpadla?
Skozi naše delo spoznavamo, da ekspertna skupina žal ni uresničila svojega poslanstva, ki naj bi bilo predvsem v nudenju pomoči žrtvam. S takšnim ravnanjem je po mojem mnenju ekspertna skupina tudi škodovala ugledu Cerkve na Slovenskem, zato ne vidim smisla v njenem nadaljnjem obstoju. Sedaj sicer slišimo, da vlaga kazenske ovadbe na podlagi gradiv, ki smo jih mi zbrali in že sami vložili ovadbe. Tudi v takšnem ravnanju ne vidimo smisla.
Pri tem je še treba dodati, da tudi sicer ekspertna skupina ni bila organ z močjo odločanja oz. ukrepanja, ampak bolj posvetovalno telo v okviru SŠK. Namesto ščitenja žrtev je ščitila storilce in s tem tudi onemogočala kakovostno delo škofov in predstojnikov, ki so edini pristojni za vodenje cerkvenih postopkov. O razpadu ekspertne skupine nimamo nobenih uradnih informacij, v kolikor pa neuradne informacije o razpadu držijo, to pozdravljam.
Ti zaostrujejo odnos do obravnave in prijavljanja sumov kaznivih dejanj zlorab ter podajajo stroga navodila zaposlenim v Vatikanu glede vstopanja v osebne odnose z mladoletnimi osebami.
V Sloveniji meje pri razstiranju tančice skrivnosti spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem, predvsem pa pri nudenju pomoči in opore žrtvam, premika novo nastala laiška katoliška civilna iniciativa Dovolj je, katere delovanje žanje veliko zanimanje, pa tudi visoka pričakovanja s strani medijev in javnosti.
Zato smo k pogovoru povabili predstavnika civilne iniciative Dovolj je, mag. Tomaža Piska, sicer odvetnika, ki je že pred leti zastopal žrtve spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem. Zanimala so nas njegova opažanja po približno mesecu dni delovanja iniciative.
Tomaž ali ste zadovoljni s prvim mesecem delovanja vaše civilne iniciative?
Da, zelo. Mene osebno je presenetilo zelo veliko število prijav in tudi mnogih informacij, ki nam jih ljudje neformalno posredujejo, in nam s tem pomagajo sestavljati celotne zgodbe.
Kakšna so vaša temeljna opažanja?
Kot sem že dejal, je žrtev veliko, tudi storilcev. Vesel sem, da so žrtve v naši iniciativi začutile resno pripravljenost jim pomagati ter odkriti resnico, zaradi česar so se opogumile in nam zaupale svoje zgodbe. Opažam tudi, da je blizu resnici podatek, ki sem ga nekje prebral, da žrtve v povprečju potrebujejo več kot 30 let, da spregovorijo o zlorabi. Kje pa so še tiste žrtve, ki o zlorabi nikdar ne zmorejo spregovoriti? To samo kaže na to, kako težke posledice pusti zloraba. Hkrati pa kaže tudi na to, da so zastaralni roki za takšna kazniva dejanja prekratki.
Drugo opažanje pa je, da doslej cerkvene sankcije za storilce, v kolikor je do njih sploh prišlo, niso bile takšne, da bi storilcem učinkovito preprečevale nove zlorabe.
Po naših informacijah ste že podali prve kazenske ovadbe, drži?
Doslej smo policiji poslali pet kazenskih ovadb, pripravljamo pa že nekaj novih. Postopek priprave ovadbe je dolgotrajen. Ovadb ne pripravlja le moja odvetniška pisarna, ampak sodelujemo tudi z drugimi pisarnami.
Med temi petimi primeri ni trenutno nobena žrtev več mladoletna, nekaj pa jih je bilo mladoletnih v času, ko so se zlorabe dogajale. Trije primeri so se zgodili v okviru reda lazaristov, pri čemer je šlo za žrtve moškega spola. Dve žrtvi ženskega spola sta nam prijavo poslali zaradi zlorab s strani storilcev iz murskosoboške škofije.
Omenjate polnoletne. Janez Cerar, ki je tudi član vaše iniciative, ob zlorabi , ki naj bi trajala dve leti, ni bil mladoleten. Lahko malce razložite, kdaj je spolna zloraba pregonljiva?
Po smernicah SŠK je spolna zloraba vsako neverbalno, verbalno ali fizično dejanje, s katerim se z namenom spolne potešitve krši dostojanstvo in prekorači meje druge osebe katere koli starosti ali spola. Ta definicija zajema širok spekter različnih ravnanj in daje podlago škofom oz. redovnim predstojnikom za ukrepanje v cerkvenih postopkih.
Pred državnimi sodišči pa meje pregona ureja Kazenski zakonik RS, ki določa posamezna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Je pa včasih težava v tem, da sodišča ter organi pregona premalo poznajo specifičnost zlorab, ki se dogajajo v cerkvenem okolju.
To najlažje pojasnim s primerom, ki je že bil delno izpostavljen tudi v javnosti: Duhovnik je bil zaradi obtožbe zlorabe polnoletnega fanta obsojen v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje. Na višjem sodišču v Ljubljani pa je potem sodba padla, ker tožilstvo ni uspelo dokazati podrejenega položaja žrtve.
Po preučitvi primera menimo, da je bil razlog za takšen razplet tudi v tem, da je bila žrtev brez odvetnika, pojem »duhovni spremljevalec« pa organom pregona in sodišču sploh ni poznan. Državni organi ne razumejo odnosov nadrejenosti in podrejenosti med laiki in kleriki, zato je tožilstvu to tudi težko dokazati. V ta namen razmišljamo, da bi v okviru CI Dovolj je v prihodnosti organizirali izobraževanje za policijo in tožilce.
V primerih, ki jih prejemamo, pa ne gre le za duhovno spremljanje, ampak tudi dajanja manjših daril, denarja, pomoč pri študiju itd. Pogosto storilci za žrtve najprej lepo skrbijo, so jim vsestransko naklonjeni. Ko pa imajo enkrat zaupanje žrtve, ob primerni priložnosti začnejo z zlorabami. To žrtve šokira do te mere, da »otrpnejo« in se ne zmorejo braniti. Ko storilec nato k temu doda še različne tehnike manipulacije, groženj itd., je žrtev ujeta v labirint zlorabe, iz katerega sama zelo težko izstopi.
Se vam javijo tudi žrtve, ki so se že obrnile na odgovorne v Cerkvi?
Da. Javljajo se tudi žrtve, ki so že bile v cerkvenih postopkih, pa le-ti niso bili korektno izpeljani. Žrtve niso čutile, da je skrb odgovornih v Cerkvi res primarno posvečena njim, kot to terjajo Smernice Slovenske škofovske konference. Težava je tudi v nejasnosti postopkovnih pravil cerkvenega postopka. V tem postopku žrtve nimajo praktično nobenih pravic, niso bile obveščene o zaključkih postopka, o sankcijah, niso imele možnosti videti, kateri dokumenti so bili poslani v Vatikan, postopki so zelo dolgotrajni itd. Tudi ob odločitvah iz Vatikana se nam je včasih postavilo vprašanje, ali je kdo tam sploh prebral izpoved žrtve.
Zelo močno doživljamo podporo vernikov, podpora iz kleriških vrst pa je bolj tiha (osebna); duhovniki se bojijo izpostaviti. Na drugi strani pa ne gre mimo zanikanja (»v naši Cerkvi teh težav ni«), strahu, podtikanja raznih agend.
Kako na pojav in delo CI Dovolj je gledajo duhovniki ter škofje in predstojniki?
Odzivi so zelo različni. Zelo močno doživljamo podporo vernikov, podpora iz kleriških vrst pa je bolj tiha (osebna); duhovniki se bojijo izpostaviti. Na drugi strani pa ne gre mimo zanikanja (»v naši Cerkvi teh težav ni«), strahu, podtikanja raznih agend. V vodstvu Cerkve na Slovenskem čutim precejšnjo mero nezaupanja do našega dela. Lahko bi temu rekel tudi strah pred resnico – resnico, ki bo zahtevala tudi spremembo miselnosti in nato načina dosedanjega delovanja.
Veliko več moči bo potrebno usmeriti v zaščito in pomoč žrtvam, ki so v celotni zgodbi edine, ki so zares uboge, ranljive in potrebne zaščite. Hkrati pa bodo potrebni bolj odločni ukrepi proti storilcem; zgolj premestitev, odvzem kake cerkvene službe ali naziva se nam ne zdi zadostna sankcija.
Kako pa vi osebno gledate na ravnanje škofov/predstojnikov?
Z dosedanjim ravnanjem škofov oz. predstojnikov nismo zadovoljni. Preveč jih vodi strah in preveč je ščitenja »dobrega imena« storilcev ter ugleda Cerkve, premalo pa se je resnično prisluhnilo žrtvam. Premalo je bilo tudi poznavanja tega področja s strokovnega (terapevtskega) vidika, ki dá pomembne uvide glede potrebnih ukrepov.
Besede nadškofa Zoreta po prihodu iz srečanja v Vatikanu v preteklem mesecu sicer vlivajo nekaj optimizma, bomo pa kmalu videli, ali bodo besedam sledila tudi konkretna dejanja.
Kaj konkretno pričakujete od škofov/predstojnikov?
Da si vzamejo čas za žrtve, jim zares prisluhnejo in se vživijo v njihovo kožo. Prav tako naj na konkreten način pokažejo obžalovanje z opravičilom, plačilom terapij, odškodnine. Prav bi bilo, da bi storilci škodo žrtvam poravnali tudi iz svojega žepa. Ni prav, da vsi verniki plačujejo za grehe posameznih duhovnikov.
Od škofov oz. predstojnikov želimo, da se ne skrivajo za civilnimi postopki, ampak naj peljejo cerkvene postopke ne glede na potek civilnih.
Nadalje od škofov oz. predstojnikov želimo, da se ne skrivajo za civilnimi postopki, ampak naj peljejo cerkvene postopke ne glede na potek civilnih. Cerkev zagovarja višje moralne standarde in prav je tako. Zato ni prav, da se cerkveni postopki ne bi peljali, če je civilni postopek že zastaran. Tudi kanonsko pravo dovoljuje spregled zastaranja. Tu se bo pokazalo, koga se želi resnično zaščititi. Papež Frančišek je tu dal jasen zgled, tako s tem, ko je sankcioniral storilce zlorab izpred desetletij, kot tudi s tem, ko je jasno povedal, da je zahteva po dokazih o zlorabi pogosto nerealna oz. celo žaljiva do žrtve. Žrtev namreč dokazov pogosto nima in jih ne more imeti, pa to še ni razlog, da ji ne gre verjeti.
V zvezi s storilci pa pričakujemo, da se jim na učinkovit način prepreči nadaljnje zlorabe. Iz literature jasno izhaja, da ima »povprečen« storilec več žrtev. Tudi mi to ugotavljamo. Storilce bi bilo potrebno tudi poslati na zdravljenje (zavedajoč se, da zdravljenje tovrstnih nagnjenj pogosto ni uspešno).
Končno bi si želeli, da vodstvo Cerkve na Slovenskem po zgledu nekaterih tujih držav pripravi temeljito poročilo o zlorabah za zadnjih 50-60 let. Pri tem naj se ne omeji zgolj na pravnomočno obsojene klerike, ampak naj po zgledu iz tujine vključi vse, ki so utemeljeno osumljeni zlorab. Pri zbiranju podatkov za poročilo se kot dobra praksa iz tujine kaže tudi poziv morebitnim žrtvam v vseh župnijah, kjer so posamezni storilci delovali. Ne smemo se bati resnice, saj nas prikrivanje le-te onesposablja za oznanjanje evangelija.
Kako pa CI Dovolj je sprejemajo mediji? Opazili smo, da vas osrednji mediji zelo upoštevajo.
Veliki mediji temo resno spremljajo in so nam v oporo pri naših prizadevanjih za očiščenje te rane. Opažamo tudi, da se po nastopih v medijih poveča število prijav, ki jih prejmemo.
Imate kaj pomislekov, da niso ti mediji nemara stopili na vašo stran, ker si želijo le očrniti Cerkev?
Seveda ima vsak medij oz. novinar svoje poglede, lahko tudi »agendo«. Morda je kdo tudi presenečen, ko povemo, da naš cilj ni boj proti Cerkvi, ampak boj za očiščenje v Cerkvi. Tudi sami člani iniciative smo dejavni katoličani, zato si želimo, da bi bila Cerkev varen prostor za vse, tudi za naše otroke. Mediji nam pri naših prizadevanjih stojijo ob strani, za kar smo jim hvaležni. Po moji oceni se tudi v Vatikanu veliko stvari (žal) ne bi zgodilo brez pritiska medijev.
Kako pa gledajo na vas verniki?
V večini nas zelo podpirajo in izražajo hvaležnost. Od nekaterih vernikov dobivamo očitke, da blatimo vse duhovnike in Cerkev, ki je že tako dovolj napadena z vseh strani. Sami menimo ravno nasprotno – dokler vsi duhovniki plavajo v istem »kompotu«, bo senca padala na vse. Če pa na storilce jasno pokažemo in jih izločimo, bo tudi ostalim duhovnikom lažje. Je pa razumljivo, da si storilci in prikrivalci ne želijo razkritja svojih grehov in bodo naredili vse, da do tega ne pride.
Pri obsodbah našega dela s strani vernikov pa opažam tudi veliko nepoznavanja področja zlorab. Tudi sam sem moral prebrati kakšno knjigo (npr. »V labirintu spolnih zlorab«), da sem vsaj približno razumel to kompleksno dinamiko zlorabe. Npr. razumevanje žrtev in njihovega ravnanja, zakaj se niso znale oz. upale odločno upreti storilcu. Hkrati pa potem bolje razumeš tudi manipulacije storilcev in njihova zanikanja po razkritju zlorabe. Žalosti me ugotovitev, da se storilci iz vrst duhovnikov bolj bojijo, da bi bili razkriti, kot Božje sodbe.
Žalosti me ugotovitev, da se storilci iz vrst duhovnikov bolj bojijo, da bi bili razkriti, kot Božje sodbe.
Zakaj ste se osredotočili samo na duhovnike, ne pa širše (vzgojitelje, učitelje, zlorabe doma...)?
Zavedamo se, da se velika večina zlorab zgodi izven Cerkve. Kljub temu pa se nam zdi prav, da Cerkev s svojim zgledom pokaže tudi ostalim institucijam, sistemom, kaj pomeni ničelna toleranca do zlorab. Verjamem, da se bo zaradi našega dela opogumila spregovoriti o zlorabi tudi kaka žrtev zlorabe izven cerkvenega okolja.
Lahko na kratko opišete vaš način dela?
Vsem žrtvam osebno prisluhnemo ter jim ponudimo pomoč, ki jo potrebujejo (terapevtsko, pravno itd.). Naša izkušnja je, da se žrtve, ko vidijo, da v tem niso same, tudi lažje odločijo za nadaljevanje postopkov. Pri vseh postopkih jim stojimo ob strani z našimi strokovnjaki z različnih področij. Skušamo jih kar najbolj zaščititi, jim premagati strahove pred javnim izpostavljanjem ter pred storilci. Ti strahovi so tudi po mnogih letih od zlorabe pogosto še zelo močni.
Ker žrtve tudi po zlorabah v večini primerov ostajajo v Cerkvi, jim veliko pomeni tudi to, da nismo sovražno nastrojeni do Cerkve, da našega dela ne vodi želja po maščevanju, ampak želja po resnici in preprečitvi nadaljnjih zlorab. Slednje je tudi glavna želja vseh žrtev. Pri teh naših prizadevanjih smo odločeni vztrajati, zato naša komunikacija poteka tako z organi pregona kot tudi z vodstvom Cerkve in posameznih redov.
Kako se financirate?
Zaenkrat je bilo vse delo opravljeno prostovoljno. Ker pa so z našim delom povezani tudi določeni stroški, smo na spletni strani dovolj.je pred kratkim dodali tudi možnost doniranja sredstev za pokrivanje stroškov našega dela (terapevtsko, pravno svetovanje itd.).
Skozi naše delo spoznavamo, da ekspertna skupina žal ni uresničila svojega poslanstva, ki naj bi bilo predvsem v nudenju pomoči žrtvam.
Vaše mnenje o Ekspertni skupini pri SŠK – zakaj ta ni dovolj? Ali res drži, da je razpadla?
Skozi naše delo spoznavamo, da ekspertna skupina žal ni uresničila svojega poslanstva, ki naj bi bilo predvsem v nudenju pomoči žrtvam. S takšnim ravnanjem je po mojem mnenju ekspertna skupina tudi škodovala ugledu Cerkve na Slovenskem, zato ne vidim smisla v njenem nadaljnjem obstoju. Sedaj sicer slišimo, da vlaga kazenske ovadbe na podlagi gradiv, ki smo jih mi zbrali in že sami vložili ovadbe. Tudi v takšnem ravnanju ne vidimo smisla.
Pri tem je še treba dodati, da tudi sicer ekspertna skupina ni bila organ z močjo odločanja oz. ukrepanja, ampak bolj posvetovalno telo v okviru SŠK. Namesto ščitenja žrtev je ščitila storilce in s tem tudi onemogočala kakovostno delo škofov in predstojnikov, ki so edini pristojni za vodenje cerkvenih postopkov. O razpadu ekspertne skupine nimamo nobenih uradnih informacij, v kolikor pa neuradne informacije o razpadu držijo, to pozdravljam.
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
22 komentarjev
IgorP
Slovenec kremenit 1. aprila 2019 ob 18:22
Igor, prjatu razumni, izzval si me in jaz sem povedal pedofilsko zgodbo, ki jo tudi ti dobro poznaš, in ki se pa resnici na ljubo najbrž ni dogajala v cerkvi.
Obravnava se pedofilska tema in pedofilija je pedofilija, ne glede na to, kje se odvija in kdo je akter ali kdo je žrtev.
Slovenček in to kremeniti
Potem pa še razišči, zakaj je Hitler zaradi svojega vsiljevanja povzročil tudi samomor svoje nečakinje???? Drži se teme! Govora je o pedofiliji v katoliški cerkvi!!!!
BARBARA RAKUN
Kdo tukaj v civilni iniciativi jamra,nisem tega zaznala? Končno da je nekdo začel glasno govoriti v cerkvi,kaj se dogaja.
In če si ti prebolela in našla v življenju zadovoljstvo in rešitev se ne pomeni da so jo drugi. Za nekatere rešitve ni,mnogi končajo svoje življenje. Vsak ima svojo pot in nekomu se je pač težko izviti iz težav.
Sem pa vesela,da si znala najti luč.
In zakaj iniciativa uporablja medije? Ker lahko doseže množice ljudi. Ljudje bi morali več brati,poslušati življenjske zgodbe ljudi.
In medij ki je iskren,lahko pomaga nekomu. In njihova spletna stran je čudovita. Presunljiva pričevanja.
Začni brat knjigi od Milene Miklavčič pa boš prišla do spoznanja,da je v Sloveniji mnogo nasilja se vedno in se vedno opravičujemo storilce.
Zakaj tako branjenje cerkve, Helena, če se cerkev do zdaj ni postavila v bran žrtvam?
In še enkrat,civilna iniciativa je nastala zaradi pomoči žrtvam zlorab v cerkvi,kjer je bilo do zdaj vse to pometeno pod preprogo in zgleda da je še vedno.
Ne vem kakšno vezo imajo tukaj zlorabe v drugih institucijah in družini. Imamo mnogo nevladnih organizacij ki pomagajo žrtvam vseh zlorab kjerkoli.
In je prav da tudi v cerkvi imamo iniciativo.
veteranka
Zelo prav imaš Barbara. Civilna inIciativa DOVOLJ.JE se mora posluževati medijev, da ostane prisotna v javnosti. Prepričan sem, da bo to, če bodo sproti odjavljali o svojem delu dokazovalo, da mislijo resno in to bo imelo dva pozitivna učinka: Prvi, storilci teh grdobi se bodo bali in se laže obvladovali. Drugič, cerkveni"šefi" bodo, ko se bo videlo, da gre zares, začeli generalno čistiti ne samo pometati v kote in pod preprogo. In skupno delo civilne iniciative in cerkve bo lahko uspešno in bo slovenski Cerkvi vrnilo SIJAJ !!!
helena_3
Draga gospa Barbara, tema je že "zadaj", a mogoče boste vseeno prebrali moj odgovor: Zakaj branim Cerkev? Ker ji pripadam. In ker se ne strinjam, da zaradi nekaj barab, ki sodijo za zapahe, sedaj javnost pod vplivom medijskega stampeda v vsakem duhovniku vidi potencialnega pedofila. Duhovniški stan je v očeh javnosti povsem razvrednoten, tudi zaradi vztrajnega medijskega linča. Boste rekli, da jih ne potrebujemo? Da je vseeno, če nihče ne mašuje, prihaja na dom tolažit bolne in umirajoče, nam podeljuje zakramente, ki nas spremljajo od rojstva do smrti? Nekaterim to veliko pomeni. Kdo pa se bo še odločal za duhovniški poklic, če pa je v naprej ožigosan kot nizkotnež? Ko pa nekdo od duhovnikov naredi zločin, pa civilna sodišča in ustanove tudi zanj veljajo. Sicer sem jaz kot najstnica veliko delala na polju, skupaj s starimi ženicami, ki so mi povedale marsikatero trpko zgodbo, kakršne v svoji knjigi opisuje Milena Miklavčič (mimogrede, gospa je mlajša od mene - je pa zanimiva oseba, vedno preberem njene prispevke). Pa tudi v tistih časih, ko so bile ženske ekonomsko odvisne od moških, so se našle pogumne posameznice, ki so znale narediti "red v hiši". Znale so si tudi pomagati med seboj. Tudi o tem sem kaj zvedela na njivi. Gledam včasih stare fotografije svojih prednikov: kakšni postavni fantje in čedna dekleta so bili v svojih mladih letih. In kako se poznajo brazde življenja na njih v poznejših letih!! Saj, mnogo so dali skozi. Grozote dveh svetovnih morij, pomanjkanje, nasilne smrti svojih najbližjih... pa tudi čisto vsakdanje skrbi, razočaranja, težave v medsebojnih odnosih ... in si mislim: če so zmogli oni, bom tudi jaz! Nihče ne zagovarja storilcev kaznivih dejanj; pedofilija spada med najhujše. Ampak medijski stampedo ne bo rešil nič. Še več bo sumničenja in sovraštva med ljudmi, ki se bodo začeli izogibati tudi nedolžnim izrazom naklonjenosti, kot je objem ali da tujega otroka pobožaš po glavici. Nikoli ne veš, kdo od tistih, ki te ne marajo, te bo videl in obsodil nizkotnega dejanja. Treba pa je naučiti mlade, tudi otroke, da se znajo upreti zlorabam. To je predvsem naloga staršev, pa tudi učiteljev in veroučiteljev. Spominjam se, kako smo se osnovnošolke izogibale učitelja telovadbe. Če je bilo treba do njega, smo se zmeraj zbrale 3 ali 4. Pa smo bile še otroci, a smo vedele, kako je treba pristopiti k človeku, ki mu rada "uide roka v prepovedano cono". Tudi sama sem ob napadu name s strani nekega drugega moškega znala uporabiti nohte in zobe - še zdaj ne vem, kje sem vzela tisto moč, drobno dekletce, kot sem bila. In točno sem vedela, nadobudna trinajstletnica, katerih očetovih "prijateljev" se moram na daleč izogniti. Preventiva je prava pot. MEDIJI BI K TEMU LAHKO VELIKO PRIPOMOGLI ŽE S TEM, DA BI NEHALI BOMBARDIRATI MLADO IN STARO S PROPAGIRANJEM "POTROŠNIŠKE" SPOLNOSTI! Da bi ljudje nehali razmišljati samo o svojih nagonih in jih postavljati na prvo mesto v svojem življenju, poleg porabništva. Samomor pa naredijo tudi mladi ljudje, ki nikoli niso bili zlorabljeni in so živeli v urejenih razmerah. Smo imeli tak primer v sorodstvu, pa tudi v družini dobrih znancev. O resničnih vzrokih še vse premalo vemo. Življenje pa ni opereta - pridejo tako dobri kot slabi časi, vse je treba sprejeti in si obzirno pomagati med seboj. Kamor pa medijski pomp ne sodi, po mojem mnenju. Pa naj bo dovolj mojega razmišljanja o tej temi. Ne branim nikomur drugačnega mnenja, samo zapisala sem svojega. Zbogom!
BARBARA RAKUN
Helena,ne vem če si spoznala koga ki je bil zlorabljen ali če si si prebrala kakšno zgodbo,kako zlorabljeni otroci se v odraslosti trpijo zaradi zlorab,ki so se jim zgodile v otroštvu. Samomori,samoposkodbe,depresija in ostale psihične bolezni,prostitucija,bulimija in anoreksija,promiskuiteta,vse vrste zasvojenosti,nezadovoljstvo in vztrajanje v nasilnih odnosih. Vse to je lahko posledica zlorab.
Se znas vživeti v življenje teh ljudi? Dvomim,ker potem bi drugače komentirala.
Končno da so se našli v iniciativi ki so začeli poudarjati dostojanstvo do žrtve in to ni medijska slava ampak preprosto krik in glas vseh,ki še ne morejo spregovoriti.
Verjemi delam v poklicu kjer vsakodnevno srečujem ljudi,odrasle,ki imajo toliko psihičnih težav,pa veliko teh težav izvira iz otroštva in neprimernega odnosa odraslih oseb do njih.
helena_3
Sem bila sama zlorabljena, vendar ne s strani duhovščine. Marsikaj sem doživela v svojem že kar dolgem življenju. Marsikaj, zaradi česar bi lahko travmirala tudi zdaj v svojem 3. življenjskem obdobju. Ne želim govoriti o podrobnostih. Želim samo poudariti, da se mora vsak človek naučiti, da brani svoje dostojanstvo. V miru je to mogoče, v vojnah seveda ne. Marsikaj prinese življenje, pa je treba znati preboleti. Seveda, posledice ostanejo. Slabe izkušnje te okrepijo, če nanje realno pogledaš. In naučijo te, kako se postaviš zase. Lahko pa izbereš drugo pot in jamraš v nedogled. Ne zagovarjam zlorab. Prav je, da so storilci kaznovani. Ampak tale medijska gonja zgolj proti duhovnikom že malo dolgo traja. Bistveno prispeva k obsojanju duhovnikov kar počez. Tega si po mojem mnenju ne zaslužijo.
helena_3
Še to: ko je človek v stiski, se zaupa dobrim prijateljem ali pa strokovnjaku. Se zateče k Bogu v molitvi. Težko razumem, da nekdo za to uporablja medije. To mi je tuje. Vem, moj problem: ampak tega ne odobravam.
BARBARA RAKUN
Pri vsej stvari je pa najbolj grozno to,da uradna cerkev želi da se zlorabe rešijo znotraj nje najprej. Zakaj pa,bi radi še tiste utišali,ki upajo spregovoriti?
Reševanje zločina zlorab je treba prepustiti strokovnjakom - policiji,kriminalistom,terapevtov,tožilcem,izvedencem,psihologom itd.
In širšo družbo ozaveščat z resnico.
BARBARA RAKUN
Tole je zelo dober intervju,bravo iniciativa Dovolj je.
Strah je tisti,ki hromi. Tako je. Vendar onstran strahu je resnica in osebna svoboda,zato pogumno naprej.
O uradni slovenski RKC,škofih (mogoče izvzamemo Stumfa) pa ne bi...
IgorP
AlojzZ, Kraševka, slovenski štor .... in vsi ostali desničarji se na to temo ne oglašajo! Slovenec kremenit sicer duhoviči, je pa daleč od tega, da bi bil kritičen do tega problema!!!!
MEFISTO
Spoštujem tvojo željo, da se prehitro ne zaključi debata o pedofiilji in tvojo odločitev, da si za nadaljevanje polemike izzval diskutante, ki so močnejši od tebe. S tvojo pomočjo bi lahko naprimer ugotovili, da niso vsega krivi pedofili in da velik delež krivde za pedofilijo nosijo tudi pokvarjeni otroci, kot je pred časom ugotovil nek pomemben tovariš, ko se je spomnil lastnih izkušenj z 10 do12 letnimi deklicami, ki naj"bi mu ga pušile", kot je slikovito opisal bodisi resnična bodisi fantazijska lastna doživetja.
AlojzZ
Vse se giblje v smeri, kot se jo je bal p. Branko Cestnik: Duhovniki sporočamo: Ne bomo vaš grešni kozel! <a href="http://branenacesti.blogspot.com/2019/02/duhovniki-sporocamo-ne-bomo-vas-gresni.html" target="_blank" rel="noopener nofollow">http://branenacesti.blogspot.com/2019/02/duhovniki-sporocamo-ne-bomo-vas-gresni.html</a>
helena_3
Se strinjam z navedbami v blogu p. Cestnika. Moj komentar na bombastičen naslov pa je: NIKOLI SE NISEM BALA PRITI V CERKEV, KO SEM BILA OTROK. TUDI SE NIKOLI NISEM BALA POŠILJATI SVOJEGA OTROKA K VEROUKU. Sem se pa izogibala nekaterih drugih odraslih oseb, zaradi slabih izkušenj. Samoiniciativno, tudi kot otrok. Tudi pogristi in hudo opraskati sem znala enega od napadalcev. Bilo mi je 12 let, nikakor ne 20. In nikomur nisem dovolila, da se me dotika, če meni ni bilo do tega. Ne morem pomagati, malo se mi že upira medijsko izpostavljanje in medijska slava tele Iniciative. Prav je, da se na zlorabe opozori in da se jih kaznuje. Vrhovna kazen pa te nemoralneže še čaka. Ampak "preveč še s kruhom ni dobro", bi rekla moja babica. Ko se bo red delal tudi v drugih okoljih, jim bom pa zaploskala. Ampak tudi tu naj se uporablja zdravo pamet. Če en dedek vzame vnuka v naročje, ga poboža, potolaži - to še ni pedofilija, kot se v današnjem zmedenem času rado prikazuje.
IgorP
In to imaš ti za konstruktivno izmenjavo mnenj, ko vedno preideš na drugo temo in preusmerjanje pozornosti drugam!!!!
MEFISTO
Igor, prjatu razumni, izzval si me in jaz sem povedal pedofilsko zgodbo, ki jo tudi ti dobro poznaš, in ki se pa resnici na ljubo najbrž ni dogajala v cerkvi. Obravnava se pedofilska tema in pedofilija je pedofilija, ne glede na to, kje se odvija in kdo je akter ali kdo je žrtev.
MEFISTO
Nekdanji premier in ni minister za zunanje zadeve, Bog se nas usmili, in predsednik stranke, ki se nepreklicno poslavlja od parlamenta, je pred nedavnim v predvolilne namene zlorabil pretežno mladoletne dijake neke srednje šole.
Uka željan ponižno sprašujem, ali se temu lahko reče politična pedofilija?
MEFISTO
Toliko berem o pedofiliji, da me je postalo strah, da se je tudi v meni naselil ta nizkotni nagon.
Bolj se staram, bolj so mi namreč všeč pol mlajše ali še celo bolj mlade ženske.
Najbolj me privlačijo jedre tridesetletnice, ker niso več otročje, stare pa še tudi ne.
Tej pedofilski zadregi pa se je pridružil še strah, kaj če bodo vse te moje potencialne virtualne spolne žrtve odločno rekle - ne!
Milena Miklavčič
Jani mi je pred dnevi zaupal svojo pretresljivo zgodbo. Ko je bil star 11 let, ga je izrabil duhovnik. A hujša kot zloraba so bile reakcije bližnjih. Duhovnika je lahko preklel, mame ni mogel.
''Molči, o duhovnikih nikoli ne smeš govoriti grdo!'' mu je mama zabičala vsakič, ko se je zlomil.
Med študijem je imel po spletu slučajev priložnost, da je pomagal pri zbiranju zgodb o povojnih pobojih.
Šok, ki ga je doživel, je bil nepopisen. Mamine besede (in njeno ravnanje) je poslušal (in doživljal) ponovno, a v drugačnem kontekstu.
Ljudje, ki so bili solidarni z morilci, so bili jezni nanj, hkrati pa so mu dopovedovali: ''Molčali bomo. Ta tovariš je bil prepomemben za našo partizansko zgodovino, da bi zaradi pobojev nanj metali blato.''
Kako podobno slepi smo ljudje, pa se tega niti zavedamo ne!
MEFISTO
Pedofilija je grda reč
Toda, včasih se mi zdi, da to opletanje okrog pedofilske duhovščine ni vedno dobro namerno.
Če je samo en duhovnik pedofil, je preveč, toda ustvarjanje vtisa, da je menda grešna že kar cela Cerkev, je pa tudi preveč.
helena_3
Tudi meni se tako zdi, SK, se popolnoma strinjam s tvojim mnenjem.
BARBARA RAKUN
Draga moja dva komentatorja,pedofilija je zame osebno najhujši zločin od vseh,vsaka spolna zloraba je preveč,se posebej v cerkvi,ki se ima za sveto. Ko bodo iskreni v cerkvi,se jim ne bo treba skrivati. Ko bodo v cerkvi stopili iz piedestala nadzora in kontrole,takrat bodo tudi duhovniki najprej ljudje in tako se ne bo treba njim bati za ugled. Ker je ravno obratno,se mi zdi,da noben duhovnik,četudi se ne strinja z zlorabami,ostaja tiho znotraj institucije. In če si tiho,si sostorilec oziroma soodgovoren.
Hribarjev Rafko
Bogu hvala! Naj se Cerkev očisti, da bo spet lepa Njegova Nevesta.
Če se kje kaj zagnoji, ni druge, kot konkreten poseg, da se prepreči gangrena. In takrat trpi celo telo. A to je nujno, da preživiš...
Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.