Vir foto: https://talitakum2020.wordpress.com/

Pred časom smo že pisali o tem, da želijo nekateri avstrijski in nemški škofje spremeniti cerkveno doktrino o homoseksualnosti. Danes pa predstavljamo nekej primerov, kako si za reforme v Cerkvi v teh nemško govorečih deželah prizadevajo ženske.

Te se namreč nanjo na različne načine obračajo z zahtevami, kot je odprava obveznega celibata, enakost moških in žensk v vseh cerkvenih službah, dosledne preiskave spolnih zlorab znotraj institucije in izključitev duhovnikov, ki so jih izvajali. Nekatere zahtevajo tudi kulturo dobrodošlice za ločene, ponovno poročene in istospolne. Ponekod so ženske že vključene na načine, kakršnih do sedaj nismo bili vajeni.

Za spremembe

Med ženskami, ki si prizadevajo za spremembe, je veliko tistih, ki so že aktivne v Cerkvi, a čutijo, da bi v njej lahko prispevale več, kot jim je omogočeno. Ena takšnih je Margit Schmidinger iz Zgornje Avstrije. Kot je dejala, je že leta pastoralna asistentka, ki služi svoji župniji z delom z ljudmi, a tako ne more delati dalje. “Želela bi živeti zakramentalno poklicanost. Institucija Cerkve tega ne dopušča. /…/ To je krivica. Želim vstati in odločevalce soočiti s svojimi težavami,« je zapisala na svojem blogu, kjer je predstavila, kako se sama bori za spremembe.

Prizadeva si za “enakost moških in žensk v katoliški Cerkvi in za Cerkev, usmerjeno v ljudi”. Natančnejša razdelava zahtev pokaže, da gre za pozive k enakosti žensk in moških v vseh cerkvenih službah, med duhovščino in laiki, odpravo obveznega celibata in dovoljenje ter spodbujanja klica v duhovništvo vseh krščenih, tudi žensk. Prav tako zahteva kulturo dobrodošlice za ločene, ponovno poročene in istospolne.

Na romanje k papežu Frančišku

Po tem, ko je svoje zahteve izrazila lokalnemu škofu v Linzu, jo je ta napotil k papežu. Romanje k papežu Frančišku v Rim s svojimi zahtevami bo tako začela 5. septembra. V papeža Frančiška polaga velike upe. Njeno pot bo vodilo geslo »Talita kum« oz. “Dekle, rečem ti, vstani! (Mk, 5,41).

“Vidim Cerkev, ki odpira okna in spušča svež veter čez svoje zidove. Cerkev, ki zaživi. Cerkev, ki se obrača na ljudi. Cerkev, ki posluša in deluje. Čas se je dopolnil ..,” med drugim piše in dodaja, da njeno vizijo delijo številni moški in ženske, tako stari, kot mladi. Kot pravi, papež Frančišek poziva k pogumnim predlogom za obnovo Cerkve, ki jih želi skupaj podporniki in gibanji, s katerimi se povezuje, posredovati.

Ženske (in moški) se združujejo v reformna gibanja

 Med gibanji, ki delijo njena stališča, je tudi gibanje Marija 2.0. Gre za skupino žensk iz Nemčije, ki je prerasla meje države. Od papeža so poleg že omenjenih zahtev zahtevale, da iz svojih vrst odslovi vse duhovnike, ki so izvajali spolne zlorabe, da Cerkev sodeluje z organi pregona pri preiskavah spolnih zlorab in je obtoženim sojeno pred posvetnimi sodišči. Prav tako si želijo, da bi Cerkev svojo doktrino glede spolnosti uskladila z resničnostjo življenja ljudi. V znak protesta so podpornice gibanja teden dni ostale zunaj cerkva in niso sodelovale v Cerkvi, s čimer so hotele pokazati, kako pomembna je njihova vloga v njej.

S pomočjo spleta in posameznih akcij svoje ideje širi tudi gibanje Bleiben, Wandeln, Erheben (Ostati, Spreminjati, Vzdigniti.), ki si s pomočjo posameznih akcij prizadeva za enakost žensk v Cerkvi. Med drugim je letos izdalo knjigo z naslovom Frauen machen Kirche, v dobesednem prevodu Ženske delajo Cerkev, ki prikazuje zgodbe in pričevanja 80 žensk različnih generacij in poklicev iz Nemčije, Avstrije, Belgije in Švice, ki si želijo sprememb v Cerkvi.

Še odločneje svoje zahteve definira gibanje Wir sind Kirche oz. Mi smo Cerkev. Med drugim si želijo odločanja laikov pri imenovanju škofov. Predlagajo možnost ženskega diakonata in duhovništva, saj trdijo, da izključitev žensk iz cerkvenih položajev ni svetopisemsko upravičena, Cerkev pa potrebuje spretnosti in izkušnje žensk. Želijo si tudi, da bi Cerkev namesto groženj in omejujočih norm, ljudem nudila podporo in spodbudo.

Gibanje na svoji spletni strani izpostavlja tudi različne primere, kako ženske že prevzemajo močnejšo vlogo v Cerkvi, npr. kot odposlanke in tesne sodelavke škofov in pridigarke. Na Dunaju od lani laiki, med njimi tudi več žensk, opravlja pogrebe.

Doniraj

30 KOMENTARJI

  1. – Zahtevajo ‘enakost’. (Niti teoretično ni možno.)
    – Zahtevajo, da se nauk prilagodi vernikom. (Je bolj lagodno kot obratno.)
    – Zahtevajo matriarhat. (‘Uboga’ Jezusova mati, kako se je pustila peljati žejna čez vodo: nobene posebne službe ji sin ni zrihtal, samo bolečina, strah, skrbi, … – pa je vendarle nadvse spoštovana in upoštevana. Hmm?)
    – Zahtevajo … komando! (Ne kontemplacije, ampak akcijo!)
    … in v strahu pred morebitnimi očitki kdo-ve-katere diskriminacije jim poženščeni del klera daje vetra v jadra. Nihče pa jih ne vpraša, če vedo, čemu se je potem gospod Bog matral in ustvarjal dva spola, ko pa je s tem napravil samo zmedo in težave …

    (Namerno preskočim zahteve, ki se nanašajo na spolne zlorabe – vnebovpijoči grehi sami po sebi zahtevajo pokoro in prav nemožato je pometanje pod preprogo in zakrivanje oči.)

  2. Presneta gena X in Y !!!

    Ste morda že opazili, da smo različni: ne le fizično, predvsem psihično. Povsem različno se odzivamo in povsem različno doživljamo iste stvari.
    Dr. Emerson Eggerichs, klinični psiholog in avtor mnogih knjižnih uspešnic, je napisal knjigo “Ljubezen in spoštovanje”, kjer opisuje razlike med sozakonci.
    Iz ljubezni med Sv.Frančiškom in Sv. Klaro so se rodili moški- dejavni v svetu in ženski- kontemplativni redovi. Z zelooo različnimi poslanstvi. Pa pozor, Sv.Frančišek, ki je bil strašen Cerkveni revolucionar, in je zaznamoval tisočletje, je razumel to globoko razliko!

    Pa da ne bo pomote: Ena, Sveta, Nezmotljiva Rimokatoliška Cerkev ni imela vedno pravega spoštovanja do žensk in njihovih potreb. A mislim, da je v teku stoletij uspela ujeti pravo ravnotežje med tradicijo, sedanjostjo in življenjem. Vsekakor v luči Kristusovega nauka!

    Različnost med spoloma lahko ignoriramo- feminizem ali pa je vzrok za izključevanje- določene vzhodne religije.
    Lahko pa to različnost sprejmemo kot dejstvo, kot Njegov dar in jo živimo po Njegovih navodilih. Če seveda ta navodila beremo- molimo.

    Z vsem spoštovanjem do žensk (so najlepša ustvarjena bitja!) trdno upam, da duh zblojeno zmedenega modernizma ne bo povzročil posilstva nad Cerkvenim življenjem.

  3. Članek pravilno izpostavlja reformna gibanja in pritiske, ki jih je Cerkev deležna v zadnjem času v tujini in o katerih se v slovenskih medijih ne bere veliko. Vprašajmo pa se, če ta gibanja pod tančico »napredka« in »interakcije z modernim svetom« ne nosijo v sebi izrazito spornih in nekatoliških ter anti-Cerkvenih idej?

    Po mojem mnenju so takšna gibanja izrazito sporna, všečna sicer povprečnemu sekulariziranemu konzumentu medijev, ampak za Cerkev ne prinašajo nič dobrega. Papež Pavel VI. je 29. junija 1972 po zaključku II. vatikanskega koncila izjavil »Satanov dim se je priplazil v Cerkev.« (The smoke of Satan has entered the Church). To je bil čas ‘duha koncila’, velikih sprememb, odprtja Cerkve svetu, že takrat so se v zahodnem svetu pojavljale iste iniciative kot zgoraj omenjene v članku. Pogosto so jih prav tako vodile – ženske. In kaj je bil rezultat? Liturgične zlorabe, duhovniki in nune so formalna oblačila zamenjali za sekularna oblačila in socialni aktivizem, imeli smo nejasnosti formacije bogoslovcev, v končni fazi je sledilo izpraznenje cerkva v Zahodnem svetu.
    Domovina omenja, da ženske iniciative izhajajo iz cerkveno opustošenega germanskega sveta (Nemčija, Avstrija). Ali aktiviranje »ženskega principa« lahko pomaga? Mislim da ne. Naši protestantski bratje bi potrdili, da so tiste cerkve, ki so prve sprejele poročeno moško duhovništvo in žensko duhovništvo, najhitreje propadle. Hočete praktičen primer – poglejte episkopalno cerkev v ZDA (najprej poročeni duhovniki nato ženske duhovnice, LGBT poroke, mešanje panteizma itd.) in njen rezultat.

    Mislim, da bi morali problematizirati dejstvo, da tudi na Slovenskem nekritično povzemamo prakse iz liberalnih katoliških cerkva po Evropi – v tem primeru nemške in avstrijske Cerkve. Kdaj bodo pri nas »vzniknile« takšne »iniciative«? V Sloveniji smo že globoko zabredli s strežnicami, bralkami beril, izrednimi delivkami obhajila. Verouk večinoma poučujejo katehistinje. V ŽPS in ŽGS-jih so zagospodarile ženske. S tem se začne, koliko daleč je še do nemško-avstrijskega scenarija z diakonisami in duhovnicami???

    Istočasno se delamo norca iz tistih nekaj ženičk, ki že vedno molijo rožni venec. O tem bi nas lahko kaj podučili pravoslavni bratje in kako so rusko cerkev v času najhujših preganjanj rešile babuške ki so redno molile in hodile k mašam. Podobne zglede iz prejšnjega stoletja imamo tudi mi, ampak nam ženska kot molilka in prenašalka zaklada vere ni dovolj. Mi hočemo duhovnico, ker to da odlične rezultate. NOT.

      • Koncil je trajal 1962-1965 implementacija pa je šla v več valovih in zaključki so se delali pod več papeži (Janez XXIII, Pavel VI) še v sedemdesetih. Ravno zato so bile spremembe v več ‘rundah’, zlorabe zaključkov koncilskih očetov vedno večje in iniciative vedno bolj liberalne in jih ni bilo možno zaustaviti, ko se je kolesje zagnalo. Prištej še seksualno revolucijo in neugodno okolje pa dejstvo, da so takratni mediji – radio in časopisi – zlorabili situacijo (papež Benedikt XVI takratni kardinal Ratzinger je govoril o resničnem koncilu in medijskem koncilu) in so okoliščine še bistveno slabše.

        Isto bi se zgodilo tudi ob sedaj predlaganih “reformah” s strani ženskih “gibanj” – pritisk družbe in še večji medijski vpliv (internet) in bi bila zadeva še slabša.

        Potek zadev že poznamo ob zadnjih sinodah – sinoda o mladih in sinoda o Amazoniji (t.i. ”Pachamama” sinoda), tako da ne vem zakaj se sili v to.

  4. “enakost moških in žensk”

    Moški in ženske nismo enaki.So razlike in te razlike morajo imeti tudi učinke. Jezus je bil moški, apostoli tudi. Sta ta dva dejstva posledica razlik med moškimi in ženskami?

    Ne vem. In zato prepuščam to odločitev papežu.

  5. Anton Strle v svoji knjigi Vera Cerkve jasno razlaga cerkveni nauk o duhovniškem posvečenju (zakramentu svetega reda). Mašniško (duhovniško) posvečenje je pravi zakrament, ki ga je postavil Kristus. Kristus je tisti, ki je posvetil apostole v dvorani zadnje večerje. Učinek zakramenta je podelitev Svetega Duha, vtis neizbrisnega znamenja, ki posvečenega za vedno razlikuje od laika. Škofovstvo je mašništvu nadrejeno, mašništvo pa diakonatu. Pogoja za veljavno posvetitev sta po cerkvenem zakoniku krst in moški spol. Službi bralca in mašnega strežnika (po starem t. i. »nižji redovi«) sta del tega reda, ki je nerazdružljiv.

    Jasno je, da Cerkev ne more posvečevati žensk, kar je še ne tako dolgo nazaj dokončno potrdil sv. Janez Pavel II. V apostolskem pismu Ordinatio Sacerdotalis v četrti točki piše »izjavljam, da Cerkev nima nikakršne oblasti, podeljevati duhovniško posvečenje ženam«. Zaradi enotnosti svetega reda (glej p. Ripperger – The Unity of the Sacrament of Holy Order – Link) pa nimajo pravice niti do kateregakoli njegovega dela, tudi do t. i. »nižjih redov«. Še manj pa je primerno, da to službo v praksi izvajajo, ker za to niso posvečene.

  6. ” odpravo obveznega celibata”

    V katoliški Cerkvi sta dve zadevi, ki sta možni le z celibatom.

    Duhovnik med mašo reče: “To je moje telo, ki se daje za vas.” Osnova tega je v Bibliji:
    In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« (Lk 22,19)
    Mož pa je svoje telo obljubil ženi in žena ga je možu:
    Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. (1 Kor 7, 4)
    Skratka! Če ne želite glumača namesto duhovnika, potem mora biti celibat.

    Druga zadeva, kjer se poročeni mož in duhovnik razlikujeta je pa spovedniška molčečnost. Družinski oče pač skrbi za družino in ne za spvedniško molčečnost. S svojim življenjem skrbi za družino.

    • G. nevidni, bila sem neverna in mislila, da je bistvo religije laž. Bila sem na vašem mestu in vas razumem. Nato sem izkusila spreobrnjenje, tega pa žal nekomu, ki tega ni doživel, ne moreš razložiti, kot npr. ne morete biti vi siti od kosila, ki sem ga jaz pojedla ali pa slep ne more v polnosti razumeti, kaj so barve, četudi mu to opišem. Danes zame bistvo religije ni laž, ampak edina resnica, ki da smisel obstoju na zemlji. Želim vam, da bi imeli tudi vi nekoč priložnost izkusiti, kako je biti na mojem mestu, ker veselje, ki ga prinaša resnična izkušnja vere, je nemogoče opisati nekomu, ki tega ni doživel. Tisti ki so to izkusili, pa že vedo, o čem govorim.

      • eh… te anekdote o spreobrnenju..
        ste pač padli na limanice, ki jih ima religija nastavljene.. in te limanice držijo vernike v zablodi. In redke ljudi, ki na novo padejo na te laži..

        “slep ne more v polnosti razumeti”
        tale prispodoba bo kmalu kmalu zastarela. Ni daleč dan, ko bo znanost sposobna signal iz kamere dostavit v mozgane.. in le kje je vaš bogec, ki bi v vsej svoji ljubavi in vsemogočnosti, naredu kaj takega, kot vrnil vid slepemu … za celo populacijo ljudi.. ne samo za enega, kot to beremo v bajkah iz svetega pisma…

        kar se pa tiče vaših občutkov.. pa psihiatrične bolnišnice so polne ljudi, ki majo kaka “občutja”, ki jih mi ostali ne opazimo..

  7. Molitev je tista, ki svet premika, ne pa razne “zahteve”. Molitev in zgled. Dovolj je dela za ženske v Cerkvi pri vzgoji novega rodu.

    Eno so obredi, drugo pa življenje po veri. V Sv. pismu piše: “Ne tisti, ki mi pravi Gospod, Gospod – ampak kdor moje zapovedi spolnjuje, tisti je moj učenec.”
    Ni nujno, da v to skupino spadajo vsi fajmoštri. Kaj se torej ženske drenjajo zraven, ko pa jim je zaradi njihove narave dana možnost, da s svojo vero in življenjem spreminjajo svet na bolje …

    • ja ja… tolk je vase razumevanje … veliko, boljše .. bla blab lba vstavi karkoli…. da mi ostali ne razumemo…

      vsak sarlatan ma te iste izgovore, ko ga povprašamo, kako je prišel do svojih zaključkov..

      pa pojasni, kako si ti prišla do svojih rezultatov.. le kaj te je prepričalo.. pa navedi svoj najboljši razlog..

      • Imam občutek, da ste s svojimi razmišljanji kar zacementirani v svojih prepričanjih in karkoli rečem, vas ne prepriča. Zato vam čustveno težko karkoli napišem o svojem doživljanju te izkušnje. Lahko pa vam racionalno povem, da sem v službi veliko v stiku z bolnimi, pa tudi umirajočimi in vam zagotavljam, da tisti, ki imajo resnično, neizbrisno izkušnjo vere ( ki je tudi mnogi v Cerkvi nimajo), hude stiske lažje preživijo. Zato se mi že s čisto razumskega pogleda zdi prav, da svoje otroke poučim tudi o veri. In morda jim bo v hudih preizkušnjah, pred katerimi jih kot starš ne morem obvarovati, namenjeno tudi osebno izkustvo vere, s katero bodo lažje živeli.

      • “svojimi razmišljanji kar zacementirani ”
        to je malce… zgrešeno razmišljanje… in iskanje razloga, zakaj je nasprotna stran taka kot je. In ta razlog ni pravi, je pa najbolj preprost in razumljiv…

        2+2 da nek rezultat.. in samo en rezultat je pravilen. In ko pogledamo religijo, kako so/ste prisli do svojega rezultata, ta pot je posuta z logicnimi napakami, otroško indoktrinacijo, pa z čustvenim reagiranjem na dogodke, pa … ma kup napak je na tej poti.. Zato je narobe religija. Ker te napake so očitne.

        hude stiske lažje preživijo… mogoče res, ama.. to ne odtehta, da je bog zabloda. in ta zabloda ze mogoče malce pomaga v kakih trenutkih, globalno gledano po povzroča en kup svinjarij, en kup delitev, en kup pedofilije, en kup terorizma, itd.. itd.. itd.. en velik minus naredi v druzbenem smislu. Za tisti mali plus, se ne splača…

        in če že pomaga v posameznih trenutkih, pomaga z lažjo.. Kot droga, sej je fina na trenutke za posameznika, ampak ma končno ceno za vse zelo zelo veliko..

        in če ti ne bi svojih otrok indoktrinirala v mladosti, bi ti otroci v celotnem življenju lažje nabrali znanje in orodja, za hendlanje “težkih trenutkov” brez religije. In to je tudi nek smisel življenja. Da zmores pohendlat vse, brez laži in droge… Religija jim odvzame to samostojnost.

  8. Kar na samega Jezusa Kristusa se naj obrnejo, ker očitno ni vedel, da se bodo ženske emancipirale in je izbral samo možke za apostole. To da je Bog postavil ženo za podložno možkemu že od padle E#ve naprej itak nočejo videt. Če pa že Bog ne more zanikati sam sebe naj pa cerkev in tako izniči Božji ustroj. Se mi zdi da bo Bog kmalu uničil kar vse take…

  9. Nevidni, če bi imel vsaj malo srčne kulture, bi se priklonil Tinci, ki je bila pripravljena odpreti se za milost vere. Bog nam pušča svobodo, ko se odločamo ali mu odpremo vrata ali ne. Ti pač ostani za železnimi zapahi do dne, ko bo znanost z laserjem prebila tvoje predsodke. Tinca mi sporoča, da je srečna.Kako ji privoščim!! Iz tebe pa veje ena velika bolečina, saj stalno nekaj rušiš in godrnjaš na portalu (kako šele doma, ko si sam s seboj!) Bojim se, da se ti bo življenje prej izteklo preden boš učakal boga po tvojem kroju.

    • Veste,se ne morem popolnoma strinjati z vami, osebna izkušnja vere je milost, ki si je ne zaslužimo, ampak je podarjena. Če bi si jo lahko zaslužili ali se sami odločili, bi bil marsikdo bolj od mene vreden izkušnje, ki sem je bila deležna.

  10. Nevidni , kot sem napisala- kako sem to čustveno, pa tudi razumsko doživela, in zakaj zame to ne more biti lažno, vam preko posta težko napišem, morda bi bilo v živo lažje. Svojih otrok ne učim laži, učim jih osnove, na katerih bo morda temeljila nekoč njihova vera. Težko bo nekdo prišel npr. do kontemplativne izkušnje, če ne bo vedel kaj je molitev. Je pa mogoče, da take izkušnje ne bodo nikoli imeli in jim bo vera, tako kot mnogim drugim, le neka zgodba, ki so jo slišali. Govorite tudi o otroški indoktrinaciji, veste med znanstveniki, kamor se na nek način uvršča tudi moj poklic, so številni osebno verni ljudje in verjemite, da razmišljamo s svojo glavo. O vseh napakah in zločinih, ki jih navajate, pa je treba jasno reči, kar je prav je prav in kar je narobe je narobe, pa ne glede na to od kje prihaja, četudi od oblasti ali cerkve. In ti storilci morajo biti obsojeni. Ampak za ta dejanja so velikokrat odgovorni posamezni ljudje, ki jih pritegnejo položaji moči, zato se tovrstni zločini dogajajo tudi v okviru drugih inštitucij, ki so nosilci moči. To nima veze z osebno izkušnjo obstoja Boga, ki je veliko ljudi, tudi znotraj cerkve nima.

    • “verjemite, da razmišljamo s svojo glavo”
      ko kupujete rabljen avto, pa se bolj potrudite, da ugotovite kaj je res in kaj ni, kot pa pri religiji..
      In ravno zato, ker dokaj normalno funcionirate na posvetnem delu svojega zivljenja, mislite da imate enak filter pri “svetem” delu svojega življenja.. pač to ni res. Pri “svetih” zadevah vam filter spusti skozi ma tono bedarij, ki jih ne opazite. Žal..

      “osebno izkušnjo obstoja Boga”
      veš.. tale znanstvenik, ki je bil šef onega projekta, ki je prvi zmapiral človeški dnk.. on je tud postal vernik.. zaradi osebne izkušnje.. in ta izkušnja je bila to, da je bil nekje v gorah in je opazil zaledenel slap, ki je bil v 3 strujah…

      in to je interpretiral kot … osebno izkušnjo.. in bla bla bla…

      razumeš kaj je problem? karkoli je lahko ta velecenjena izkušnja.. in vedno je bulšit. vedno. Se zgodi nekaj in pol to vstavite v kontekst organizirane religije, ki je prisotna v ozadju.. če bi ti bla muslimanka, pa bi po svoji izkušnji verjela v alaha.. če bi zivela v indiji, pa bi ti ista izkušnja sproducirala potrditev njihovih religij…

      Bi tvoja osebna izkušnja bila dobra za potrditev … hidnu bogov.. Če bi bila ti pripadnica telih indijskih bogov in verstev, bi tvoja izkušnja sproducirala potrditev, da teli indijski bogci obstajajo…

      pa pošteno povej.. ja al ne?

  11. Ja, drži, a Bog presega imena, ki mu jih ljudje nadenemo, tako da dopuščam kot iskreno izkušnjo Boga tudi pri ljudeh, ki so druge vere. Bog se različnim ljudem, po mojem, lahko razodeva na različne načine. Sama pa sem bila pa vzgojena v ateistični družini, tako da nekih temeljev, ki bi bili osnova za mojo izkušnjo, skoraj nisem imela. Toliko, pa vse dobro vam želim.

    • ” a Bog presega imena, ki mu jih ljudje nadenemo”

      no dej.. za domačo nalogo pa si malce preberi, kako različni so bili bogeci skozi stoletja..
      Kar si tukaj naredila je tista klasični izgovor, da so vsi bogovi enaki.. pač niso.. pa si poglej samo tegale.. https://en.wikipedia.org/wiki/Hanuman
      in tale bogec bos rekla, da je samo nekakšna druga pojava tvojega bogeca?

      ne more bit tako.. ne more obstajat zeus, in tale vaš trenutni bogec.. ama verniki obeh bogecov so pa občasno doziveli tisto pravo izkušnjo svojega bogeca..

      in tukaj je tisti problem.. ki ga bos ti seveda zignorirala in trdila, da .. ni problema.. in tukaj vi verniki naredite krog iz kvadrata..

      je tale hanuman bogec isti kot tvoj? pa povej.. da ali ne?

  12. Ne, nisem rekla da je isti, rekla sem, da se Bog lahko različno razodeva, kar je velika razlika. Pa mislim, da bo te debate počasi dovolj, glede na to, da se je nivo spustil na navadne žalitve. Pa srečno .

    • kaj pa je bilo žaljivo?

      bogec da se različno razodeva.. pol je en bog, ki ima veliko slik? isti bogec z veliko user interfejsov.. isti bog…

      in pol v naslednji vstici… ne, ni isti bogec…

      če bi te 14 dni nazaj vprasal samo to vprašanje brez vsega drugega, bi ti v manj kot 5 sekundah rekla, da je to razlicni bog…

      in jasno, tako kot sem si mislil, si si izmislila nek bulšit problem, kao nekaj žaljivo.. in bla bla bla…

      ko verniki postanejo nepošteni v svojem razmišljanju.. to je ta moment, ko vas logika stisne v kot, in pol se sprenevedate na nekem dejstvu.. in tako je lahko 2+2=5.

      in pol hočete zahtevate za tele stvari spoštovanje.. pa daj..

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime