To so tisti, ki so namesto Janezov Janš in Laibacha prejeli kulturni denar

Foto: Pixabay

Že dober teden dni so znani rezultati programskega razpisa, ki ga vsaka štiri leta pripravi Ministrstvo za kulturo. Tako je tudi širši javnosti znano, kateri nevladni zavodi bodo v prihodnjih štirih letih (2022 – 2025) z davkoplačevalskim denarjem soustvarjali slovensko kulturo na področju uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti.

Razpis je v javnosti največji vihar sprožil še pred uradno objavo rezultatov, saj so nekateri zavodi sprožili medijsko močno podprt protest, potem ko so ugotovili, da na razpisu tokrat zanje ne bo sredstev.

Slednje ni nepričakovano. Tovrstni razpis namreč izbranim zavodom zagotavlja dovolj denarja za štiriletno obdobje, v katerem imajo tako finančno pokritih precejšnje število zaposlenih sodelavcev in tudi materialnih stroškov. Je pa tudi obratno. Zavodi, ki na tem razpisu niso bili uspešni, morajo zbrati druge vire financiranja. To so lahko vstopnine ali pa drugi javni razpisi.

Minister na izbor nima vpliva

Srd neizbranih udeležencev se je sprva obrnil na kulturnega ministra dr. Vaska Simonitija toda ta ima pri razporejanju sredstev pravzaprav zelo malo besede. Prejemnike namreč izbirajo posebne komisije, minister pa njihove odločitve ne more spremeniti.

Da tokrat na razpisu ne bodo dobile sredstev so že kmalu po prejemu pošte z ministrstva sporočili iz Gledališča Glej, Zavoda Maska, Društva Asociacija, Mesta Žensk, Centra Delak, Nomad Dance Academy Slovenia pa tudi iz Glasbene skupine Laibach.

A kot so kasneje sporočili iz ministrstva, zadnji štirje izvajalci na tem razpisu še nikoli niso dobili denarja. Ob tem so izpostavili tudi, da se lahko neizbrani izvajalci prijavijo še na številne druge razpise.

Zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost Maska razvpitih “umetnikov” Janezov Janš je denimo v zadnjem desetletju od Ministrstva za kulturo prejel skoraj milijon evrov, od vseh drugih javnih blagajn, na čelu s proračunom Mestne občine Ljubljana, pa še dodatna 1,5 milijona evrov, skupaj 2,5 milijona, oziroma dvakrat toliko od nastanka leta 2003. 

Po pojasnilih z ministrstva je celoten razpis vreden 14,4 milijona evrov oziroma 3,6 milijona evrov vsako leto. Za aktualni razpis je bilo že v začetku predvideno, da se bo na njem izbralo največ 34 izvajalcev javnih kulturnih programov. Prav toliko jih je bilo na koncu tudi izbranih.

Na ministrstvu se sicer zavedajo, da je merilom razpisa ustrezalo še več programov, vendar so število prejemnikov namenoma skrčili saj bi “ob povečanju števila prejemnikov, ne pa tudi zvišanju sredstev, višina sredstev sicer ostala enaka, vendar bi se znova “drobila”, s tem pa bi onemogočali razvoj in kakovostno izvedbo programov.”

Kdo so dobitniki sredstev

Na področju Uprizoritvenih umetnosti je bilo tako izbranih osem zavodov: Bunker, Flota, Mini teater, Kulturno umetniško društvo Moment, Društvo Pekinpah, Via Negativa in En-Knap. Izbrani zavodi prejmejo sredstva v višini od 115.000 do 135.000 evrov.

Na področju intermedijskih umetnosti je bilo za sofinanciranje programov izbranih pet zavodov. To so Kulturno izobraževalno društvo KIBLA, Zavod Projekt Atol, Aksioma, zavod za sodobne umetnosti, Zavod Kersnikova in Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti. Ti prejmejo sredstva v višini od 66.330 do 91.500 evrov.

Na področju Glasbene umetnosti je bilo v sofinanciranje sprejetih dvanajst prijaviteljev. To so Zavod Sploh, Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Jazz Club Gajo, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Ustanova Imago Sloveniae, Društvo za glasbeno umetnost Arsana, Zavod druga godba Ljubljana, Zavod Jazz Cerkno, Društvo slovenskih skladateljev, Društvo za komorno glasbo Amadeus, Zveza glasbene mladine Slovenije in Inštitut Abeceda. Omenjeni prejemniki dobijo sredstva v višini od 51.232 do 123.500 evrov.

Na področju Vizualnih umetnosti pa sredstva prejmejo Zavod DESSA Arhitekturni center, Kulturno umetniško društvo MREŽA, Zavod za kulturne dejavnosti P.A.R.A.S.I.T.E. Museum, Zavod za raziskovanje in razvoj biointeligentne gradnje, Društvo Hiša kulture v Pivki, Društvo Photon, center za sodobno fotografijo, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, FORUM LJUBLJANA, Zavod za umetniško in kulturno produkcijo ter Društvo ŠKUC.

Izbrani zavodi prejmejo sredstva v višini od 66.200 pa vse do 138.000 evrov.

Končni rezultati razpisa in izbirni kriteriji so dostopni na tej povezavi.

Večina denarja v roke ljubljanskih zavodov

Podrobnejši pregled razpisa sicer pokaže, da je izbor predvsem stvar ljubljanskih zavodov. Na razpisu je bilo namreč uspešnih le šest zavodov, ki svojega sedeža nimajo v Ljubljani. To so Društvo Hiša kulture v Pivki, Društvo za glasbeno umetnost Arsana iz Ptuja, Zavod jazz Cerkno, Zavod FLOTA iz Murske Sobote, Kulturno-umetniško društvo Moment iz Maribora in Kulturno izobraževalno društvo KIBLA iz istega mesta.

Toda kultura se odvija tudi v številnih drugih slovenskih mestih, ki lahko zberejo dovolj številno občinstvo, na primer v Kranju, Kopru, Novi Gorici ali Celju.

Problem ni toliko ideološki kot geografski
Ministrstvo za kulturo je, kot vedno v času desnosredinske vlade (spomnimo se zmerjanja dr. Žigo Turka s “smradom” še preden je sploh postal superminister), izrazito na udaru dela kulturne srenje – predvsem tiste mondene, ljubljanske, sodobnih umetnikov znane ideologije in prepričanj.

Znan je tudi njihov odnos do javnega denarja, ki jim, tako se obnašajo, kar sam po sebi pripada. In če ga slučajno kdaj ni, popolnoma znorijo in uporabijo vsa sredstva za napad na oblast, pod katero so bili tako prikrajšani.

A v Sloveniji ne deluje le peščica priviligiranih “kulturnikov” (kolikor jim, glede na njihovo obnašanje, ta naziv sploh gre), temveč so še številni drugi, ki se ponavadi morajo znajti sami. Denar za kulturo tako ni šel v prazno. Nasprotno, čeprav bi se ob vsem zmerjanju, žaljenju in skrunjenju prostorov Ministrstva za kulturo zdelo, da ga je pod desnosredinsko vlado manj, ga je v resnici toliko kot še nikoli.

Če že, zato pravi škandal ni v tem, da nekateri prijavitelji, ki so kritični do trenutne vlade, niso bili izbrani, spet drugi pa še vedno. Bistveno večji problem je v tem, da je izdatno sofinanciranje kulture bolj ali manj postalo domena slovenskega glavnega mesta, drugi kraji pa dobijo le drobtinice. Pa čeprav so ljudje tam ravno tako željni kvalitetnih umetniških vsebin in tudi izven prestolnice ustvarjajo izjemni umetniki z bogato umetniško idejo in kreativo.

15 komentarjev

  1. In kdo so v tem Zavodu MASKA, ki so v preteklih letih dobivali MILIJONE?

    Jaz se ljubiteljsko ukvarjam s kulturo že od OŠ dalje in tudi, kot penzionistka že vrsto let, vendar nisem NIČ od države zahtevala.
    Naše društvo si je krilo stroške iz lastnega žepa, ćlanarine, občina je dala nekaj drobtinic, nekaj smo dobili s prostovoljnimi prispevki ob nastopih. Na Primorska poje, dobijo pevci vedno hrano in pijačo ob nastopu. To je vse.

    Zakaj bi moral Z, Maska dobivati denar v milijonih?
    Naj kasira z nastopi, enako Zlatko Čordič, “Danes je nov da”, Jenul…
    Če njihove kulture nihče ne “kupi”, naj počneje pa nekaj drugega – bolj koristnega za državljane.

  2. Z umetnostjo so težave. Ne da se jo meriti, ne z metrom, ne z litrom ,ne z voltom.
    V Sloveniji je to še poseben problem, ker je uetnost še vedno del državnega propagandnega aparata, ki temelji na paroli: umetnost in prosveta to naša bo osveta.
    Parola služi seveda drugi politični opciji tisti, ki je izgubila oblast po neumnsti, sedaj pa se na vse kriplje bori, da bi oblast ponovno zajahala in napolnila mošnjičke propagandistom, ki se gredo tudi umetnost.
    Žal se z delitvijo plena ukvarjajo tisti, ki ne ustvarjajo denarja. Tisti,ki ga ustvarjajo molčijo in niti ne vedo kam gre in koliko ga gre za nekaj, za kar sami ne vedo.
    Takole na hitro pogledam komu vse je denar dodeljen, vidim nazive inštitucije zelo bizarnih imen. Pogrešam samo še konjsko figo in kravjek. Morda ti pridejo na vrsto kdaj drugič.

    • Športnike se da vsaj meriti, večino kulturnikov pa ne. Zato športniki tudi lažje dobijo sponzorje. Ko bomo imeli zdravo privatno gospodarstvo in ko se bomo naučili tržiti tudi v tujih firmah, ne bo potrebno velikega financiranja športnikov. Financirati je potrebno predvsem infrastrukturo in stroko, ki dela z mladimi.

  3. Te kulturne subvencije so nekaj takega kot finančno podpiranje nevladnikov iz proračinskih sredstev. Gre za to, da se ustvarja odvisnike od javnih sredstev, ki so seveda zelo militantni pri obrambi svojih privilegijev. Če ostanejo brez njih, pa doživijo hudo abstinenčno reakcijo.

  4. Večina te ljubljanske kulturne scene je nekultura in v posmeh slovenskemu narodu. Ti ljubljanski kulturniki so ali skrajnolevičarski zblojenci ali pa tako “napredni” in spolno nedefinirani “vesoljci”, da bi jih še v Bruslju ali Parizu postrani gledali. Če so Zokiju všeč, pa naj jih finacira MOL. Slovencev nas je že tako malo, da smo ogroženi kot azijski tiger in si ne moremo privoščiti, da bi financirali nekaj, kar nas raznarodnuje in na koncu ukinja.

  5. Kot je že napisala Kraševka v prvem komentarju. Mi smo tudi od vedno sami financirali vse naše kulturne in druge projekte na deželi. Še na misel nam ni prišlo, da bi iskali denar s strani države. Je pa res, da mi razmišljamo drugače kot levičarji. Naš moto je, kaj lahko sami storimo za druge, za sosede, za kraj, za državo. Levičarji pa razmišljajo, kaj mora država, kraj in drugi narediti zanje, da lahko prosto delajo, kar jim paše. In če ne dobijo, kar mislijo, da morajo, potem protestirajo in se pritožujejo. Moj predlog bi bil, da damo to vprašanje na referendum in da vidimo ali so ljudje pripravljeni financirati levičarsko kulturo.

  6. Klasično kulturo se da izmeriti, zato je prav, da se jo podpira ( osrednja gledallišča, galerije, muzeje, koncertne dvorane…), aktualno kulturno dejavnost, ki se jo ne da meriti, bi morale pomagati občine in sponzorji. In ko bi se zamenjale občinske politike, bi marsikakšen “umetnik” (politični aktivist) izgubil sredstva, tisti, ki bi ostali, bi v njih vlagali z zaupanjem tudi sponzorji na dolgi rok, kot v športu vlagajo raje v Federerja, ne pa v Đokoviča, ki meša telesno kulturo s propagandizmom.

    Tudi Vasku Simonitiju se ne bi bilo treba prerivati pred vrati ministrstva z “umetniki”, če bi jim nadele nagobčnike matične občine.

    • trebor – dejansko je veliko kulture (ki je pomembna za ohranjanje narodove dediščine) v Sloveniji ljubiteljske ter se izvaja na prostovoljni ravni. Pa to ne pomeni, da je ta kultura manjvredna, manj kvalitetna. Tudi pri naših zamejcih je tako – če bi bili oni odvisni od denarja, od njihove kulture ne bi nič ostalo.

Komentiraj