To so resnične težave slovenskih domov starejših, njihovih stanovalcev in celotne družbe

Uredništvo
4
Vir: Pixabay

Po včerajšnji oddaji Tarča na temo obrazcev, ki so jih v domovih za starejše izpolnjevali zdravniki, so danes nadzor zahtevali v zvezi društev upokojencev Slovenije, zdravstveno ministrstvo pa je nadzor že naročilo Zdravniški zbornici Slovenije in Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Nadzor je potrebno opraviti, da bi ob morebitni ponovitvi izbruha koronavirusa lahko ravnali bolje. A resnični problemi slovenskih domov starejših niso obrazci, namenjeni pomoči in ustreznejšemu ravnanju, temveč dolgoletno zanemarjanje področja oskrbe starejših; tisoči čakajočih, milijoni, zapravljeni za študije, odsotnost resničnega nadzora in merjenja kakovosti in predvsem kapacitete, ki močno zaostajajo za povpraševanjem, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Nadzor oskrbe v času epidemije bodo po navodilih Ministrstva za zdravje opravili v 11 domovih starejših, in sicer v DSO Metlika, Ljutomer, Vič Rudnik, Črnomelj, Kamnik, Lucija, domovih upokojencev Šmarje pri Jelšah in Center Tabor – Poljane, domu Viharnik v Kranjski Gori, v MGC Bistrica v Domžalah in Centru starejših v Horjulu. Predsednica Zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je k takemu nadzoru pozvala že pred časom. Kot je poudarila, ne gre za iskanje krivcev z namenom, da bi jih »odstavili« ali kako drugače kaznovali, ampak za ugotavljanje slabih praks, ki jim morajo slediti predlogi in ukrepi za izboljšanje.

Tako minister za zdravje Tomaž Gantar, kot tudi zdravnik Igor Muževič, sta v včerajšnji Tarči poudarila, da pri obrazcih, ki jih niso uporabljali povsod in niso bili načrt paliativne nege, ni šlo za odrejanje, kdo iz domov starejših bo smel na bolnišnično zdravljenje in kdo ne, temveč za list, s katerim bi imel zdravnik, ki bi sprejel v obravnavo bolnika s covidom-19, informacije o njegovem zdravstvenem stanju pred okužbo, kar bi pomagalo pri odločanju o poteku zdravljenja v primeru hitrega poslabšanja. Podobni odzivi so danes prihajali tudi iz drugih naslovov. Hkrati pa tudi kritike včerajšnje Tarče.

Koronavirus v nekaj več kot 10 % domov

“Od več kot 100 domov je okužba prišla v dobrih deset, pri nekaterih zgolj z osebjem, ki smo ga pravočasno umaknili iz delovnega procesa, da se okužba ni premaknila na stanovalce. Pri stanovalcih smo več kot en primer odkrili v 6 domovih, v 4 domovih je bil potek epidemije oziroma sam prenos naprej uspešno ustavljen, pri dveh žal ne,” je na današnji novinarski konferenci dejal direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman. Za pomoč pa so v domove starejših napotili tudi strokovnjake iz bolnišnic, zdravnike in medicinske sestre, ki so pomagali pri organizaciji dela, izvajali izobraževanja in sodelovali pri oskrbi bolnikov.

Situacijo so dodatno pojasnjevali v nekaterih domovih starejših. Za primer: V najbolj izpostavljenem, šmarskem domu upokojencev, je za Covid-19 (do 27. 5.) zbolelo 124 oskrbovancev. Od tega jih je okužbo v domu prebolelo 86 (skoraj 70 odstotkov). Zaradi, oziroma z okužbo pa je umrlo 38 oskrbovancev, od tega 15 v bolnišnici. Nekateri so v domu umrli tudi po tem, ko so se ozdravljeni in COVID-19 negativni iz bolnišnice že vrnili. Povprečna starost umrlih je bila 86 let, umrli so predvsem zaradi večih pridruženih bolezni. Okužilo pa se je tudi okrog 40 zaposlenih.

Rozman je poudaril, da na nobeni točki niso zapirali poti v bolnišnico tistim, ki so bolnišnico obravnavo potrebovali. V Splošni bolnišnici Celje so poudarili, da so v bolnišnico sprejeli vse oskrbovance DSO, ki so jih k njim napotili napotni zdravniki. Strokovni direktor dr. Vindišar pa je poudaril, da so poskrbeli za vse tiste oskrbovance doma, ki so potrebovali hospitalno zdravljenje, pri tem pa obveščali tudi svojce.

Splošna bolnišnica Celje: “konziljarno ekipo zdravnikov, ki je opravila pregled okoli 190 oskrbovancev in izdelala zdravniško oceno o napredovalosti kroničnih bolezni pacientov. Gre za nezavezujoče mnenje, ki je lahko v pomoč zdravnikom, ki pacienta obravnavajo v primeru nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja in v tem času nimajo dostopa do vse zdravstvene dokumentacije pacienta. Mnenje z informacijami o zdravstvenem stanju pacienta jim lahko pomaga pri odločanju kako, na kakšen način in kje bodo zdravili pacienta.”

Vsako leto bolj pereč problem: Oskrba starejših

Včerajšnja Tarča je znova, sicer le z omembo gosta mimogrede, odprla še eno slovensko rak rano. Namreč celosten sistem oskrbe starejših in posebej razmere v domovih starejših. Ti se že leta soočajo s prostorsko stisko, pomajkanjem osebja tako na nivoju zdravstvene kot tudi socialne oskrbe.

Konec lanskega leta smo imeli v javnih domovih starejših skoraj 13.500 mest za starejše, pri koncesionarjih dobrih 5300 in v posebnih zavodih za starejše 2253 mest. Vse skupaj je bilo na področju instituconalnega varstva na voljo dobrih 21.000 mest.

Povpraševanje je na drugi strani tako veliko, da bi ljudje na čakalni listi ostali tudi v primeru, da bi imeli v domovih starejših na voljo še enkrat toliko mest, kot jih imamo danes. Konec lanskega leta je bilo na listi za sprejem v dom starejših 26.000 ljudi, od tega jih je bilo po podatkih Skupnosti socialnih zavodov 11.000 takšnih, ki bi posteljo potrebovali takoj.

Država je zadnja domova starejših zgradila pred dobrimi 15 leti, kasneje so bile ponekod dodane le nekatere nove enote in oddelki. V zadnjem desetletju smo na tem področju dobili za preko 70 milijonov študij, s katerimi bi lahko zgradili vsaj deset novih domov starejših. Hkrati tako v medijih, kot tudi na socialnih omrežjih in blogih ves čas krožijo pričevanja vojcev o katastrofalnih pogojih v domovih starejših, o neprimerni oskrbi, neprimernem odnosu, podhranjenosti, celo poniževanju ljudi. Slovenija sicer velja za najhitreje starajočo državo v Evropi, zato je pričakovati, da se bo tanje na tem področju še slabšalo.

Čas je za prioritete
Že zdavnaj je čas, da v oddaji Tarča gostijo koga izmed zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja najbolj izpostavljenih domov starejših, da bi javnost, predvsem pa novinarji morda vendar razumeli, kako težak boj z virusom so ti ljudje bili. Trenutno se ti novinarji namreč obnašajo, kot da so zaposleni v DSO, bolnišnicah in zdravstvenih domovih v službo hodili na kavo, ljudi pa na smrt obsodili že preden so ti sploh zboleli, kar z resnico nima sploh ničesar skupnega. Resnično velik problem slovenskih domov starejših niso obrazci, namenjeni pomoči in ustreznejšemu ravnanju, temveč dolgoletno zanemarjanje področja oskrbe starejših.

Hkrati je čas, da dočakamo oddajo, ki bi z imeni in številkami pokazala krivce za najmanj desetletje poraznih razmer na področju oskrbe starejših, na primer pretekle ministrice. Gre za enega izmed trdih orehov, v katerega bi ta morala takoj zagrizti tudi trenutna vlada. Takoj bi torej zaključiti politične igre okrog vodenja Demografskega sklada in se lotiti reševanja tovrstnih aktunih problemov. Ne le gradnje domov, temveč tudi reševanja njihove kadrovske podhranjenosti, podplačanosti osebja, opremljenosti in kvalitete oskrbe.

Dokler vse to ne bo prioriteta, se bomo tudi z zdravstvenimi krizami v domovih starejših težko soočali kot razvita evropska država. Pri tem ne gre le za krizo koronavirusa, ki ji je bila namenjena posebna skrb, pomoč in denar, temveč tudi, na primer, za vsakoletno sezono gripe.

Doniraj

4 KOMENTARJI

  1. Škoda, ker Janša ni poklical v začetku marca dr.Kebra na pomoč, podobno kot je Kacina. Zagotovo bi profesor Keber v sinočnji Tarči govoril zelo drugače kot je. Žalostno!

  2. In težave bodo iz leta v leto še večje. Že pred 15. leti je bilo prepozno, da bi jih začeli reševati. Kaj šele bo! Populacija se stara, mladih ni, zdravniki odhajajo v blj prijazna okolja, medicinske sestre prav tako, negovalke dobijo v EU 200% več plače…. RTV se gre pa politične ideološke boje, producira afere, ki jih ni, podtika škandale, ki jih ni in se samovšečno naslaja nad svojimi umotvori.

  3. Uredništvo informativnih programov in državni uslužbenci na TV Slovenija ter njihovi zunanji sodelavci so v mesecih svojega manifestativno odkritega, zavzetega in aktivistično tendencioznega navdušenega sodelovanja v centralno agit-propovsko usmerjani totalni medijski vojni proti demokratično izvoljeni, legalni in legitimni Vladi RS ter proti legalni in legitimni vladajoči večinski desno-sredinski parlamentarni koaliciji (SDS, SMC, NSi in Desus) uspeli demonstrirati in destruktivno variirati številne možne medijsko in novinarsko neprofesionalne, politično pristranske ter etično nespodobne primere hudih medijskih zlorab, potvorb, polresnic ter na njih zgrajenih “tarčnih” medijskih obtožb in obsodb oz. spektakularno “krvavih” medijskih linčev.
    Pri iskanju “kamna v puščavi, da bi se lahko spotaknili obenj” (Ivan Cankar) se niso naduti in prezirljivi samooklicani televizijski kriminalisti, tožilci in sodniki v eni osebi (ter njihovi politični naročniki in usmerjevalci) ustavili niti pred etično in moralno najbolj zavrženimi zlonamernimi zlorabami ter nedostojnimi posegi v zasebnost najbolj izpostavljenih in najbolj ogroženih varovancev v domovih, v profesionalno in človeško dostojanstvo zdravnikov, medicinskih sester in negovalnega osebja ter v zasebnost, človeško in profesionalno etiko pristojnih in odgovornih odločevalcev v “tarčno” obravnavanih socialnih ustanovah, bolnišnicah in v pristojnih službah in organih obeh pristojnih ministrstev.
    Ali, kot je zapisal Rok Č.: “Če se bo nadaljevala takšna medijska obravnava zdravnikov, ki so se na višku epidemije cele dneve do izčrpanosti borili na prvi frontni črti v DSO (in zbolevali tudi sami), ob drugem valu v domove več ne bodo dobili nikogar. Kdo jih bo potem nadomestil, novinarji RTV Slovenija?”

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime