To so po mnenju političnih analitikov najbolj in najmanj uspešni politiki minulega meseca

POSLUŠAJ ČLANEK
Katere politike imamo Slovenci bolj in katere manj radi, vemo, saj nam z lestvicami priljubljenosti slovenskih politikov mediji postrežejo na mesečni ravni.

Na Domovini pa smo naš novi projekt zastavili nekoliko drugače. Vsak konec meseca bomo glede uspešnosti političnega delovanja naših politikov povprašali tiste, ki se s politično analizo resneje ukvarjajo - slovenske komentatorje, politične analitike in (nekdanje) politične insajderje.

Pri tem je osrednji kriterij ocene predvsem obvladovanje politične obrti.

Demokracija je po definiciji vladavina ljudstva, kar pomeni, da svoje politične predstavnike izvolijo državljani na svobodnih demokratičnih volitvah. S tega vidika so lestvice priljubljenosti politikov, sestavljene na podlagi javnomnenjskih anket, nezanemarljiv kazalec subjektivnega občutka državljanov, kateri politik deluje bolj in kateri manj v javno dobro. Oziroma občutka, da deluje v dobro/v korist anketirancev samih.

A kljub oguljeni paroli, da imajo volivci vedno prav, ta občutek ne odraža vedno realnega doprinosa politika k občemu dobremu. Zagata je še večja, ker med ljudmi obstajajo izrazito različne predstave o tem, kaj sploh je delovanje v obče dobro. Te so namreč v veliki meri odvisne od vrednotnih izhodišč, oziroma nazorov, na podlagi katerih ljudje gledajo na svet in presojajo dogajanje v njem.

Zaradi vsega tega tudi v našem novem projektu - ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov - s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma prvenstveno, politično delovanje v obče dobro. Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti.

To pomeni ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti. So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimalizirati škodo. So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno ...

Verjamemo namreč, da so tovrstno presojo strokovnjaki za politično analizo zmožni opraviti neodvisno od lastnih političnih nazorov in prepričanj. Oziroma da lahko (ne)spretnost njihovega političnega delovanja v izbranem časovnem obdobju ocenijo neodvisno od tega, kateri politiki so jim bolj in kateri manj simpatični. Morebitne vrednotne vplive na oceno pa dodatno relativizira večje število sodelujočih analitikov in komentatorjev različnih svetovnih nazorov.

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak (Razpotja), Helena Jaklitsch (Časnik.si), Sebastjan Jeretič, Alen Salihović (Radio Ognjišče), Arne Zupančič (Radio Študent), Miha Kosovel (Razpotja), dr. Matej Lahovnik, Igor Vovk (Zavod Iskreni), Tino Mamić, dr. Miha Kovač, dr. Gregor Virant, dr. Matevž Tomšič, Marko Pavlišič, Aljaž Pengov Bitenc (radio Kaos), Rok Čakš (Domovina)


Pred vami sta lestvici najbolj uspešnih in najmanj uspešnih politikov meseca januarja, kot jih je po opisanih kriterijih ocenilo petnajst političnih analitikov. razporejeni so po povprečni vrednosti ocen od 1 do 5, kjer po šolskih kriterijih 1 pomeni nezadostno in 5 odlično.

Vsi ocenjevani politiki s povprečno oceno nad 2,5 so uvrščeni v zgornjo lestvico uspešnosti politikov. Tisti z oceno 2,5 ali manj pa na spodnjo lestvico v januarju neuspešnih politikov, kjer so pri vrhu politiki z najnižjo povprečno oceno.

Med 32 politiki, katerih uspešnost delovanja je bila na presoji strokovnjakov, je najvišjo povprečno oceno dobil predsednik vlade Marjan Šarec, takoj za njim pa se je uvrstil predsednik republike Borut Pahor.

Sledi trojka Nove Slovenije, ki se, tako kot prva dva, visoko pojavlja tudi na lestvicah priljubljenosti politikov.

Najbolje ocenjeni minister Šarčeve vlade je okoljski Jure Leben, kateremu sledi najvišje rangirani član največje opozicijske stranke, Anže Logar.

Zdravko Počivalšek je naslednji visoko ocenjeni minister, takoj za njim pa se je uvrstil novi-stari predsednik SLS Marjan Podobnik. Analitiki so očitno znali pozitivno ovrednotiti njegovo terensko delo, ki je to stranko vrnilo na opazno mesto zadnjih javnomnenjskih raziskav.

Sledi Romana Tomc kot najvišje uvrščena evropska poslanka, za Zmagom Jelinčičem pa je tu še Tanja Fajon kot najbolje rangirana članica porazno ocenjenih politikov SD.

Rep lestvice uspešnosti sta za 0,03 točke ujela šolski minister Jernej Pikalo in predsednik SDS Janez Janša.

Skrivnost Šarčevega uspeha je po mnenju dr. Mateja Lahovnika v tem, da se je odločil za politično taktiko, ki temelji na principu, "če ne bo veliko vladnih ukrepov, tudi ne bo veliko napak," oziroma "kdor malo dela tudi malo greši".

Takšna taktika bo po njegovem uspevala, dokler bo trajala konjunktura. Če pa se bo gospodarska rast precej znižala in prihodki v državni proračun upadli, pa bo treba izvesti tudi nekatere nepriljubljene ukrepe.

Afera Prešiček, predvsem pa odziv stranke SD nanjo, političnih analitikov očitno ni prepričal, saj so zelo kritično ocenili praktično vse politike te stranke.

V tem kontekstu ne čudi, da je predsednik Socialnih demokratov, Dejan Židan, prepoznan kot najmanj uspešen politik minulega meseca. Analitiki so očitno večjo odgovornost za negativen vtis stranke pripisali njegovi reakciji kot kulturnemu ministru samemu.

Kot poraženca notranjega ravsa v NSi so analitiki očitno prepoznali tudi Lojzeta Peterleta, saj je nosilna pozicija na listi krščanskih demokratov za evropske volitve zanj skoraj zagotovo izgubljena.

Analitikov v januarju nista prepričala niti Luka Mesec in Karel Erjavec, pa tudi ne Matjaž Han v svoji obrambi Prešičkovih prijemov na ministrstvu.

Na lestvici neuspešnosti nato sledita predsednika dveh koalicijskih strank, za njima pa šopek evropskih poslancev, katerih aktivnosti med poznavalci očitno niso prepoznane kot pot k uspehu.

Meji polovične ocene so se najbolj približali še Jernej Tašner Vatovec, z zdrsom okrog bralne značke zaznamovana Jelka Godec in še vedno sveži medstrankarski prestopnik Milan Brglez, ki se najbrž prav iz tega razloga še nekoliko drži v ozadju.

"Nihče ni predvidel tako koordiniranega napada na Prešička, a kot je pravilno izpostavil le Mitja Rotovnik, bi SD kot resna stranka morala ministra razrešiti sama," komentira Arne Zupančič z Radia Študent. Po njegovem mnenju si je namesto hitrega rezanja ministra ogromno blamažo nakopala celotna stranka SD, od posameznikov pa posebno Han in Židan.

"Mislim, da je bila to ena najslabših strankarskih reakcij na "neposlušno ljudstvo" v zadnjih letih," še ocenjuje analitik.

Da je Prešiček "zelo uspešno odstopil," pa je s kančkom sarkazma zapisal nekdanji poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič.

Med politiki, ki bi si v prihodnje zaslužili obravnavo na naši lestvici uspešnosti političnega delovanja, so sodelujoči poznavalci politike največkrat omenili finančnega ministra Andreja Bertonclja in poslanca NSi Jerneja Vrtovca, ki ju bomo med ocenjevane politike uvrstili naslednji mesec.

Analitiki do dela vlade bolj kritični od ljudstva


Poznavalcem političnih razmer smo zastavili še vprašanje, kako bi ocenili delo vlade v minulem mesecu.

V anketi Dela so denimo minuli mesec vprašani vladi podelili povprečno oceno 3,09, rekordno podporo pa sta ji namerili tudi anketi, objavljeni na TV Slovenija in POP TV.

Sedem od petnajstih analitikov v našem projektu je delo vlade v januarju ocenilo z oceno dobro - 3, dva sta jo ocenila s prav dobro - 4, 5 z zadostno - 2 in eden z nezadostno oceno. Povprečna ocena je znašala 2,67.

"Vlada se na tekoče dnevne probleme odziva solidno, a zaenkrat ni potegnila še niti ene reformne poteze," poudarja dr. Gregor Virant. Kot pravi, so povečanje plač v javnem sektorju, dvig minimalne plače in proračun v neskladju s fiskalnim pravilom v luči grozeče krize kratkovidne poteze. Po njegovo bi bilo pametneje hitreje nižati zadolžitev in pričakati krizo v boljši formi. "Zmagovalke naslednje krize bodo države z nizko zadolžitvijo, npr. Estonija," opozarja.

Da glede na število strank v vladi in glede na to, da so bile nekatere od teh strank v prejšnji vladi med seboj precej nekompatibilne, vlada deluje presenetljivo dobro, ocenjuje tudi dr. Miha Kovač. Za to vidi predvsem tri vzroke: "a) Marjan Šarec je operativno bolj sposoben predsednik vlade kot je bil Miro Cerar, ta pa je boljši zunanji minister kot je bil Karel Erjavec, b) poslanci so šele dobro sedli v klopi in nimajo pravega veselja do izrednih volitev, in c) stranke sedanje koalicije so se (morda) iz prejšnjega mandata naučile, da jim javno pranje umazanega perila škodi."

Marko Pavlišič in Tino Mamić pa oba izpostavljata, da se dobra ocena vlade nanaša predvsem na to, da se praktično še ni zgodilo nič opaznega.

"Žal smo prišli do trenutka, ko je za državo najbolje, da vlada ne dela nič. Ali čim manj," celo ocenjuje Mamić. Kot poudarja, se državljani in podjetja na težave navadimo in se jih navadimo premagovati. "Zato si ne želimo sprememb: le-te namreč prinesejo bodisi poslabšanje bodisi dolgotrajno iskanje novih rešitev," zaključuje Tino Mamić.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike