To so po mnenju političnih analitikov najbolj in najmanj uspešni politiki minulega meseca

Rok Čakš
34
Rok Čakš

Katere politike imamo Slovenci bolj in katere manj radi, vemo, saj nam z lestvicami priljubljenosti slovenskih politikov mediji postrežejo na mesečni ravni.

Na Domovini pa smo naš novi projekt zastavili nekoliko drugače. Vsak konec meseca bomo glede uspešnosti političnega delovanja naših politikov povprašali tiste, ki se s politično analizo resneje ukvarjajo – slovenske komentatorje, politične analitike in (nekdanje) politične insajderje.

Pri tem je osrednji kriterij ocene predvsem obvladovanje politične obrti.

Demokracija je po definiciji vladavina ljudstva, kar pomeni, da svoje politične predstavnike izvolijo državljani na svobodnih demokratičnih volitvah. S tega vidika so lestvice priljubljenosti politikov, sestavljene na podlagi javnomnenjskih anket, nezanemarljiv kazalec subjektivnega občutka državljanov, kateri politik deluje bolj in kateri manj v javno dobro. Oziroma občutka, da deluje v dobro/v korist anketirancev samih.

A kljub oguljeni paroli, da imajo volivci vedno prav, ta občutek ne odraža vedno realnega doprinosa politika k občemu dobremu. Zagata je še večja, ker med ljudmi obstajajo izrazito različne predstave o tem, kaj sploh je delovanje v obče dobro. Te so namreč v veliki meri odvisne od vrednotnih izhodišč, oziroma nazorov, na podlagi katerih ljudje gledajo na svet in presojajo dogajanje v njem.

Zaradi vsega tega tudi v našem novem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma prvenstveno, politično delovanje v obče dobro. Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti.

To pomeni ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti. So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimalizirati škodo. So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Verjamemo namreč, da so tovrstno presojo strokovnjaki za politično analizo zmožni opraviti neodvisno od lastnih političnih nazorov in prepričanj. Oziroma da lahko (ne)spretnost njihovega političnega delovanja v izbranem časovnem obdobju ocenijo neodvisno od tega, kateri politiki so jim bolj in kateri manj simpatični. Morebitne vrednotne vplive na oceno pa dodatno relativizira večje število sodelujočih analitikov in komentatorjev različnih svetovnih nazorov.

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak (Razpotja), Helena Jaklitsch (Časnik.si), Sebastjan Jeretič, Alen Salihović (Radio Ognjišče), Arne Zupančič (Radio Študent), Miha Kosovel (Razpotja), dr. Matej Lahovnik, Igor Vovk (Zavod Iskreni), Tino Mamić, dr. Miha Kovač, dr. Gregor Virant, dr. Matevž Tomšič, Marko Pavlišič, Aljaž Pengov Bitenc (radio Kaos), Rok Čakš (Domovina)

Pred vami sta lestvici najbolj uspešnih in najmanj uspešnih politikov meseca januarja, kot jih je po opisanih kriterijih ocenilo petnajst političnih analitikov. razporejeni so po povprečni vrednosti ocen od 1 do 5, kjer po šolskih kriterijih 1 pomeni nezadostno in 5 odlično.

Vsi ocenjevani politiki s povprečno oceno nad 2,5 so uvrščeni v zgornjo lestvico uspešnosti politikov. Tisti z oceno 2,5 ali manj pa na spodnjo lestvico v januarju neuspešnih politikov, kjer so pri vrhu politiki z najnižjo povprečno oceno.

Med 32 politiki, katerih uspešnost delovanja je bila na presoji strokovnjakov, je najvišjo povprečno oceno dobil predsednik vlade Marjan Šarec, takoj za njim pa se je uvrstil predsednik republike Borut Pahor.

Sledi trojka Nove Slovenije, ki se, tako kot prva dva, visoko pojavlja tudi na lestvicah priljubljenosti politikov.

Najbolje ocenjeni minister Šarčeve vlade je okoljski Jure Leben, kateremu sledi najvišje rangirani član največje opozicijske stranke, Anže Logar.

Zdravko Počivalšek je naslednji visoko ocenjeni minister, takoj za njim pa se je uvrstil novi-stari predsednik SLS Marjan Podobnik. Analitiki so očitno znali pozitivno ovrednotiti njegovo terensko delo, ki je to stranko vrnilo na opazno mesto zadnjih javnomnenjskih raziskav.

Sledi Romana Tomc kot najvišje uvrščena evropska poslanka, za Zmagom Jelinčičem pa je tu še Tanja Fajon kot najbolje rangirana članica porazno ocenjenih politikov SD.

Rep lestvice uspešnosti sta za 0,03 točke ujela šolski minister Jernej Pikalo in predsednik SDS Janez Janša.

 

Skrivnost Šarčevega uspeha je po mnenju dr. Mateja Lahovnika v tem, da se je odločil za politično taktiko, ki temelji na principu, “če ne bo veliko vladnih ukrepov, tudi ne bo veliko napak,” oziroma “kdor malo dela tudi malo greši”.

Takšna taktika bo po njegovem uspevala, dokler bo trajala konjunktura. Če pa se bo gospodarska rast precej znižala in prihodki v državni proračun upadli, pa bo treba izvesti tudi nekatere nepriljubljene ukrepe.

Afera Prešiček, predvsem pa odziv stranke SD nanjo, političnih analitikov očitno ni prepričal, saj so zelo kritično ocenili praktično vse politike te stranke.

V tem kontekstu ne čudi, da je predsednik Socialnih demokratov, Dejan Židan, prepoznan kot najmanj uspešen politik minulega meseca. Analitiki so očitno večjo odgovornost za negativen vtis stranke pripisali njegovi reakciji kot kulturnemu ministru samemu.

Kot poraženca notranjega ravsa v NSi so analitiki očitno prepoznali tudi Lojzeta Peterleta, saj je nosilna pozicija na listi krščanskih demokratov za evropske volitve zanj skoraj zagotovo izgubljena.

Analitikov v januarju nista prepričala niti Luka Mesec in Karel Erjavec, pa tudi ne Matjaž Han v svoji obrambi Prešičkovih prijemov na ministrstvu.

Na lestvici neuspešnosti nato sledita predsednika dveh koalicijskih strank, za njima pa šopek evropskih poslancev, katerih aktivnosti med poznavalci očitno niso prepoznane kot pot k uspehu.

Meji polovične ocene so se najbolj približali še Jernej Tašner Vatovec, z zdrsom okrog bralne značke zaznamovana Jelka Godec in še vedno sveži medstrankarski prestopnik Milan Brglez, ki se najbrž prav iz tega razloga še nekoliko drži v ozadju.

“Nihče ni predvidel tako koordiniranega napada na Prešička, a kot je pravilno izpostavil le Mitja Rotovnik, bi SD kot resna stranka morala ministra razrešiti sama,” komentira Arne Zupančič z Radia Študent. Po njegovem mnenju si je namesto hitrega rezanja ministra ogromno blamažo nakopala celotna stranka SD, od posameznikov pa posebno Han in Židan.

“Mislim, da je bila to ena najslabših strankarskih reakcij na “neposlušno ljudstvo” v zadnjih letih,” še ocenjuje analitik.

Da je Prešiček “zelo uspešno odstopil,” pa je s kančkom sarkazma zapisal nekdanji poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič.

Med politiki, ki bi si v prihodnje zaslužili obravnavo na naši lestvici uspešnosti političnega delovanja, so sodelujoči poznavalci politike največkrat omenili finančnega ministra Andreja Bertonclja in poslanca NSi Jerneja Vrtovca, ki ju bomo med ocenjevane politike uvrstili naslednji mesec.

Analitiki do dela vlade bolj kritični od ljudstva

Poznavalcem političnih razmer smo zastavili še vprašanje, kako bi ocenili delo vlade v minulem mesecu.

V anketi Dela so denimo minuli mesec vprašani vladi podelili povprečno oceno 3,09, rekordno podporo pa sta ji namerili tudi anketi, objavljeni na TV Slovenija in POP TV.

Sedem od petnajstih analitikov v našem projektu je delo vlade v januarju ocenilo z oceno dobro – 3, dva sta jo ocenila s prav dobro – 4, 5 z zadostno – 2 in eden z nezadostno oceno. Povprečna ocena je znašala 2,67.

“Vlada se na tekoče dnevne probleme odziva solidno, a zaenkrat ni potegnila še niti ene reformne poteze,” poudarja dr. Gregor Virant. Kot pravi, so povečanje plač v javnem sektorju, dvig minimalne plače in proračun v neskladju s fiskalnim pravilom v luči grozeče krize kratkovidne poteze. Po njegovo bi bilo pametneje hitreje nižati zadolžitev in pričakati krizo v boljši formi. “Zmagovalke naslednje krize bodo države z nizko zadolžitvijo, npr. Estonija,” opozarja.

Da glede na število strank v vladi in glede na to, da so bile nekatere od teh strank v prejšnji vladi med seboj precej nekompatibilne, vlada deluje presenetljivo dobro, ocenjuje tudi dr. Miha Kovač. Za to vidi predvsem tri vzroke: “a) Marjan Šarec je operativno bolj sposoben predsednik vlade kot je bil Miro Cerar, ta pa je boljši zunanji minister kot je bil Karel Erjavec, b) poslanci so šele dobro sedli v klopi in nimajo pravega veselja do izrednih volitev, in c) stranke sedanje koalicije so se (morda) iz prejšnjega mandata naučile, da jim javno pranje umazanega perila škodi.”

Marko Pavlišič in Tino Mamić pa oba izpostavljata, da se dobra ocena vlade nanaša predvsem na to, da se praktično še ni zgodilo nič opaznega.

“Žal smo prišli do trenutka, ko je za državo najbolje, da vlada ne dela nič. Ali čim manj,” celo ocenjuje Mamić. Kot poudarja, se državljani in podjetja na težave navadimo in se jih navadimo premagovati. “Zato si ne želimo sprememb: le-te namreč prinesejo bodisi poslabšanje bodisi dolgotrajno iskanje novih rešitev,” zaključuje Tino Mamić.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 34

  1. Domovina, vam mar ne zadostuje ocena Janje Božić Marolt, direktorice MEDIANE, ki jo je priobčilo Delo, da je

    “ŠAREC V SLOVENSKI POLITIKI TO, KAR JE DONČIČ NA KOŠARKARSKEM PARKETU”?

    Je bilo za to, da bi prišli do enakih ugotovitev, treba angažirati petnajst “poznavalcev politike”, med katerimi se najdejo tudi zelo sporni oblikovalci take politike.

  2. Šarec je obupal nad svojo javno podobo
    .
    “Kar naj govorijo o mojih popravcih,
    o nizkem I.Q.-ju in o praznoglavcih.
    Njih porog ne kvari mi nobel občutka-
    v Murgel-teatru ta glavna sem lutka.”

  3. Najbolj priljubljen politik v Sloveniji še vedno je in večno bo maršal Tito! To je dejstvo! Za 80% Slovencev je Tito pozitivna zgodovinska osebnost.

      • a dej dej… cela jugoslavija mu je jedla iz rok in ga oboževala. par zaprtih gor ali dol, ne naredijo nobene razlike…

    • Debela_berta,ti si eden tistih,močno “kratkovidnih” ali “slepih” vernikov v maršala Tita,ki noče “videti”,razumeti posledic njegovega diktatorskega vladanja.Najbolj katastrofalna posledica njegovega vladanja je “razhod” Jugoslavije.Najbolj krute vojne po drugi svetovni vojni ! Elementi genocida,krutosti,ki si jih še tako množičen morilec ne more zamisliti,nezaslišano trpljenje ljudi,tragedije na vse strani.V zaoderju,pa so si komunistični veljaki delili “plen”,ki so ga skupaj nagrabili v času Tita in komunizma/tudi Kardeljevega samoupravnega socializma. In to je najbolj podlo,kruto-kruto,prebrisano,licemerno,umazano.
      Nazven so se narodi masakrirali,mučili,ubijali,terorizirali; v zaoderju pa je komunistična ELITA delila “plen”.Oni se niso klali,oni so si delili. Še danes čutimo te posledice.Na ekonomskem področju,družbenem,kulturnem.
      Edini,ki so vse medseboj že zdavnaj uredili ,so komunistična ELITA,dediči komunistov in “novokomponirani” člani ELITE,predvsem iz tajkunskih vrst.Danes živijo kot “bubregi v loju”. Narodi in ljudstva še danes trpijo in vendar,po tvoje, slavijo tistega,ki je najbolj kriv za tragedije v devetdesetih letih preteklega stoletja.Kako je to možno ? Morda,stockholmski sindrom in gotovo najbolj “kruto-prefinjena” indoktrinacija s pranjem možganovine kdajkoli in kjerkoli do sedaj poznano v zgodovini Sveta.
      Njegov “projekt” pa so skrbno izvedli njegovi najboljši učenci ( med njimi je kar nekaj Slovencev).
      Za Tita velja: z nedolžno krvjo je Jugoslavijo “spočel” in z nedolžno krvjo je Jugoslavijo “pokončal”(ta del so izvedli njegovi najboljši učenci).To je tvoj maršal Tito !!

  4. Uspeh Marjana Šarca izvira iz politično in medijsko maksimalno znižanih pričakovanj med volivci, saj ne Šarec kot lik medijskega imitatorja in ne vlada koalicije 5 + 1 niso v koalicijski pogodbi obljubili nič otipljivega, zlasti pa ne konkretiziranega v finančnih številkah in časovnih rokih. In ker ne Šarec in njegova vlada niso niti na papirju niti v javnih izjavah obljubili NIČ, je vse, kar so v prvih mesecih naredili pozitivno in je absolutno več kot nič.
    Ministri Šarčeve vlade in vladajoče leve koalicije 5 + 1 so zvišali plače zaposlenim v javnem sektorju ter še dodatno trajno zvišali javno porabo ter posledično javno zadolženost na državni in lokalni ravni ter mimogrede z višjimi cenami storitev zaradi zvišanih plač v javnem sektorju zvišali še stroške staršem otrok v vrtcih ter upokojencem za bivanje v domovih za starejše občane.
    Vlada Marjana Šarca je s “figo v žepu” pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja otipljivo dodatno obremenila družinske in osebne proračune staršev z več otroki, upokojence ter druge socialno najbolj odrinjene sloje v tej državi. A nekateri so šele zdaj ugotovili, da je vlada zaradi strahu pred stavko državnih uslužbencev popustila z dvigom plač in stroškov javne porabe ter brez možnosti kakršnega koli dogovora dodatno obremenila s stroški realni sektor, zdravstveno in pokojninsko zavarovalnico, proračune lokalnih skupnosti in predvsem fizične osebe. Davkoplačevalci in koristniki socialnih transferjev so šele zdaj ugotovili tudi iz svoje lastne trpke izkušnje, da “ni brezplačnega kosila”, na kar nas brez uspeha opozarjajo makroekonomisti iz fiskalnega sveta in podobnih organov. Po domače povedano je vlada Marjana Šarca del stroškov za “socialni mir” med zaposlenimi v javnem sektorju po tihem in na skrivaj preprosto prevalila na druge, ne da bi jim dala možnost, da bi kot neposredni plačniki dražjih storitev v enaki ali celo slabši kakovosti v javnem sektorju imeli možnost sooblikovati sprejemljive in izvedljive rešitve.
    Vladi Marjana Šarca tudi ni uspelo zajeziti ali zaustaviti “bega možganov” (lani je okoli 9 tisoč mladih odšlo “s trebuhom za kruhom” v tujino), kot na drugi strani tudi ne istočasnega nenadzorovanega “vdora” približno 9 tisoč nezakonitih migrantov iz “tretjih držav”, ki so po uradnih podatkih vstopili mimo “žičnih ograj” in mimo drugih “tehničnih in fizičnih ovir ter tehničnih sredstev nadzora” ter večinoma prav tako nenadzorovano nadaljevali s tihotapsko pomočjo potovanje v “obljubljene dežele” EU.
    Kot je videti po prvih mesecih vladanja, je edini minister, ki se zaveda svoje politične in strokovne odgovornosti in tudi svojih pooblastil, minister za okolje in prostor mag. Jure Leben. Šele njegovo ažurno in vestno delovanje ter avtoritativno in transparentno javno nastopanje ob vseh nepričakovanih in zahtevnih izzivih je pokazalo, kako neodgovorne, neprofesionalne in škodljive ministre za okolje in prostor smo “trpeli” v prejšnjih vladah RS in kako malo odgovornosti in samoiniciativnosti za zdaj kažejo v večini ostali birokratsko hladni in samopašni ministri v Šarčevi vladi in vladajoči koaliciji LMŠ, SD, SMC, SAB, Desusa in Levice.
    Verjetno je Šarcu ob vsem tem znotrajkoalicijskem “sejmu ničevosti” ter prijaznem “pumpanju popularnosti” s strani agencij za potvarjanje javnega mnenja ter provladnih medijev v javnosti najbolj koristila odločna reakcija na škandalozna in nesprejemljiva ravnanja ministrov Bandellija in Prešička, ki sta si z nedopustnimi ravnanji in škodljivimi lastnimi javnimi “zagovori” sama “odrezala veji” na katero ju je posadila nekritična vladajoča koalicija. Odstaviti oz. sprejeti odstop dveh politično in etično oporečnih ministrov pa nikakor ne more biti posebej vredna zasluga premiera, zaradi katere bi ga nekritični dreserji in naročeni razpihovalci javnega mnenja smeli navijaško pristransko in nekritično primerjati celo s kakim košarkarskim zvezdnikom svetovnega formata, kakršen je npr. Luka Dončić.

  5. Debela berta, na našo srečo nihče ni večen. Umrl pred 39 leti in od takrat dalje zgolj zgodovinska oseba s takšnim ali drugačnim predznakom. Njegovo dediščino pa prebolevamo še danes.

    • Vprašaj vse te Slovence, če so se pripravljeni pri tem odpovedati svojemu plehu. Takrat avtov, kot jih sedaj vozijo Slovenci ni bilo. Bi me res zanimalo.

      • Jezk me srbi, da bi se oglasil na glorificiranje tovriša Tita, s katerim ne skopari Debela Berta, pa se bojim, da si bom nakopal na glavo še njene nicke dzi nu je ja-ja, Nevidnega, leleta, Igorja, Kladua in še koga iz te ugledne družine komentatorjev.

        Boječe bom pripomnil, da bomo še dolgo odplačevali njegovo ideološko zapuščino, ki je najbrž ne bomo nikoli odplačali, ker nas bo prej vzel vrag.

      • Ne, ni bilo avtov. Leta ’60 smo se še vedno v kočijah vozili, ja.

        @kremenit, debela_berta je zgolj in samo eden uporabnik na tem portalu

      • Debela_berta, ne boš verjel,še prav imaš! Leta 1960 so,izven Ljubljane in Maribora,večino blaga prepeljali s konjsko vprego. Vožnja s kočijami je bila normalen pojav. Moj prvi šolski izlet je bil vožnja na “platonerju”.Ne boš verjel,”platoner” je bil na konjski pogon.
        Ja,ja, stockholmski sindrom s pranjem možganovine in indoktrinacijo se je močno zajedel v mnogo Slovencev in družbeno tkivo.To je rezultat Titove podlosti in podlost njegovih vodilnih podrepnikov.To bo “živelo” še dolgo.
        Ti se kar hvali,mene je pa sram hvaliti se z zločini!

  6. Ali bi povprašali 50 Slovensev, ki so po objektivnih kriterijih uspešni pri opravljanju poklica, kdo od (od vas) izbranih “strokovnjakov NI PRIMEREN za sodelovanje pri vašem ocenjevanju.

  7. Amelie 5. februarja 2019 ob 4:40
    Daljnovidnim je zasul usta s prstjo.

    V nepravem trenutku na nepravi strani, če misliš na tiste po vojni!!!

  8. Slovenec kremenit 5. februarja 2019 ob 8:16
    In nam vrnil staro pravico – Reko, Trst, Gorico!

    Kaj so pa za ozemlje današnje Slovenije naredili domobrančeki??

      • Štorček
        Državljanske vojne ni bilo! To je izum desničarjev! Če je v deželi tuja vojska, ni državljanske vojne! Tuja vojska se lahko vmeša, ko državljanska vojna že traja!

  9. Projekt kot projekt ! Pravite,glavni cilj ugotavljati obvladovanje politične obrti in “zvitosti”( vlekli koristne poteze zase in za stranko,izkoristili ponujene priložnosti,izognili pastem,zminimalizirali škodo).Poudarili pa ste,da s poznavalci domače politične scene ne boste presojali zgolj prvenstveno politično delovanje v obče dobro.
    Mislim,da niste imeli “srečno roko” že pri izbiri sodelujočih poznavalcev politike.Že površni pregled imen me močno prizemlji. Če mislite,da ste “ujeli” uravnoteženost,”sredino” (ki realno ne obstaja-pri nas!),ste “brcnili v temo”. Hitri in površni pogled v njihova ozadja mi pokaže pravo “sliko”:na “roke” preštejem vsaj šest spornih imen.
    Domovina, delate si medvedjo uslugo!
    Ko sem prebral “zgodbo” do konca,sem si samo potrdil,padli ste na “poličko” tik nad anketami,ki ne merijo javnega mnenja,ampak ga ustvarjajo.Grozi vam padec na njihov nivo že naslednji mesec.
    Izvedba prvega meseca “dela” analitikov in Domovine “izkrivlja” namen in cilj projekta. Vaši analitiki,ali ne razumejo vaših “kriterijev”,ali pa jih namerno ne upoštevajo.Dve lestvici,najbolj in najmanj uspešni politiki sta “napačni”,posebej ko prebereš “fragmente” ocenjevanja analitikov. Zanimivo,kako naj bi ocenjevali posamezne politike in dajali težo njihovim ravnanjem.
    Po čem si je Marjan Šarec “zaslužil” prvo mesto ? Samo zato,ker je sprejel odstop ministra in nagnal dva državna sekretarja? Po vsem drugem bi se realno moral iskati na drugi lestvici.Trojka iz NSI je očitno tako visoko zaradi “ravsa” s Peterletom in Peterle je na oni drugi listi,ker je “ravs” izgubil.Tanja Fajon,Franc Bogovič,Violeta Bulc,Ivo Vajgl in Ljudmila Novak so visoko na listi Najbolj uspešnih,ker jim je pomembno za EU-volitve ? Jelko Godec naj bi “tvit” (ki ni bil nič slab-dregnil je v osir) pahnil na lestvico Najmanj uspešnih? Hecna je zgodba z Jernejem Pikalom,ker še vedno “uspešno” “maltretira” “krščanarje” s financiranjem šol je na listi Najbolj uspešnih.Edino realno mesto zaseda Dejan Židan na lestvici Najmanj uspešnih. Pripomb imam cel kup ! Bodi dovlj ! Razen,vlada bi morala ostati brez ocene,kaj pa je v mesecu januarju takega naredila ? Še več,če že, bi lahko bila ocena največ do 1,2 !
    Škoda! Dobra ideja,ki vsled trenutka, postaja del predvolilne “mineštre” v korist levih in morda NSI (proti Lojzetu Peterletu) ter Francu Bogoviču.
    Domovina,malo preveč vas je zaneslo iz “idealne linije” !

  10. Sicer pa korektna anketa in zanimivi rezultati.
    Kriteriji so definitivno dobri: iz stališča obvladovanja politične obrti in zasledovanja političnih ciljev.
    Veseli širok in zanimiv izbor ocenjevalcev.
    Na moji lestvici bi bili top 10 iz vidika politične obrti (ne všečništva ali celo pozitivnosti delovanja):
    1. Šarec (populizem, deljenje bonbončkov, umetno si viša podporo, v teh razmerah je doseči takšno podporo – sicer nabildano – uspeh)
    2. Pahor (v težkih razmerah in ekstremih na obeh straneh mu uspeva igrati igro umirjenega državnika, obvlada)
    3. Jernej Vrtovec (zelo izpostavljen v DZju, po mojem je zasenčil po medijski pojavnosti Horvata)
    4. Žiga Turk (reaktivacija v politiki s Katedralo Svobode in omenjanjem z listo NSIja)
    5. Marjan Podobnik (SLS spravil nazaj na radar in po anketah v DZ)
    6. Miha Kordiš (tip je norec za v umobolnico to je jasno, s provociranjem na našo žalost in svoj srečo uspešno bilda svojo bazo)
    7. Janez Janša (kljub medijski ignoranci uspeva biti v prvi ligi in pomemben za ves politični prostor ter argumentirano odgovarjati na napade)
    8. Anže Logar (po lokalnih volitvah je ostal relevanten in v ospredju, ni medijsko pozabljen, kar je uspeh za naprej)
    9. Jure Leben (okoljski minister, ki je že nekaj mesecev zelo medijsko izpostavljen – lep uspeh glede na ignoranco medijev do tega ministrstva)
    10. Romana Tomc (meni se zdi kar izpostavljena po medijih in ima uspešno pred-kampanijo za evropske volitve)

Komentiraj