To so, ob Jordanu Petersonu, reformatorji nove dobe, delujoči v “intelektualnem temnem spletu”

dr. Vanja Kočevar
21

    Novembra lani je Slovenijo obiskal Jordan B. Peterson. Čeprav kanadski psiholog ni bil deležen prevelike pozornosti osrednjih slovenskih medijev, je zanj že pred njegovim prihodom vedela skoraj vsa Slovenija. Kako je to mogoče?

    Peterson je namreč sprva zaslovel na internetu, zlasti na platformi YouTube, katere revolucionarnost je primerjal z Gutenbergovo iznajdbo tiska. Kot ugotavlja, je le-ta tako revolucionarna, ker: “… omogoča, da ima govorjena beseda enak doseg in trajanje kot knjiga. Prvič v človeški zgodovini lahko spontani govori dosežejo neomejeno občinstvo za nedoločen čas. No, to je nekaj povsem novega in nemara je ljudem lažje poslušati kot brati.”

    Ugotovitve kanadskega psihologa nedvomno držijo, YouTube se je namreč iz platforme, ki je širila šaljive trivialne vsebine, spremenil v najučinkovitejše sredstvo za dostavo rdeče tabletke slehernemu človeku, zato lahko stvaritev treh nekdanjih PayPalovih uslužbencev Chada Hurleya, Steveja Chena in Jawed Karima, ki je bila predstavljena leta 2005, mirne duše primerjamo z iznajdbo Johannesa Gutenberga iz leta 1439.

    Podobnosti z Gutenbergovim in današnjim časom

    Britanski zgodovinar Niall Ferguson opozarja, da je pojav interneta način komunikacije spremenil tako temeljito, kot je tisk spremenil življenje ljudi na prelomu iz srednjega v zgodnji novi vek. Vzorec je enak, novi medij – tisk oziroma internet – je drastično zmanjšal stroške ter povečal obseg vsebine medijskih sporočil. Razlika med našo dobo in Evropo pred dobrega pol tisočletja pa je v tem, da se dogodki danes odvijajo desetkrat hitreje.

    Poleg omenjene našo dobo s časom iznajdbe tiska povezujejo še druge zgodovinske paralele. Tako kot je Gutenbergov čas zaznamovala “kriza poznega srednjega veka”, se zahodna civilizacija tudi danes sooča z resnimi demografskimi, moralnimi, ekonomskimi in političnimi težavami. In podobno kot je pozno-srednjeveška kriza spodbudila reformacijo, je tudi današnja dala vetra novemu preporodu.

    Ker sta v prvem desetletju 21. stoletja postmodernizem in frankfurtska šola skoraj do popolnosti izvedla svoj “dolgi pohod skozi institucije“, je prostor za diskusijo o perečih družbeno-političnih vprašanjih v množičnih medijih na Zahodu dandanes skrčen na minimum, kar je povzročilo pojav tako imenovanega “intelektualnega temnega spleta” (intellectual dark web).

    Kaj imata skupnega Martin Luter in Jordan Peterson

    Kritika trenutnih družbenih razmer, ki je že nekaj časa klila na svetovnem spletu, je naposled privrela na plan oktobra 2016 s Petersonovim uporom zakonu Bill C-16 in politični korektnosti. Opazimo lahko podobnost z dogodki slabega pol tisočletja poprej, ko je bil Martin Luter leta 1517 s svojimi 95 tezami napadel prodajo cerkvenih odpustkov. Besedam obeh kritikov pa sta nato dala krila nova medija, Lutrovim tisk, Petersonovim pa internet, oziroma natančneje YouTube.

    Ne Luter ne Peterson nista bila prva, ki sta opozarjala na probleme, pač pa jima je vsakemu na svoj način uspelo prebiti stekleni strop, ki je preprečeval, da bi se širša družba soočila s težavo.

    Kanada zibelka novodobne reformacije

    Ne preseneča dejstvo, da je prav Kanada dala veliko novodobnih “reformatorjev”, saj je po drugi strani prav ta severnoameriška država med prvimi začela uveljavljati multikulturalizem in gender mainstreaming, ki danes pestita zahodno družbo.

    Tako poleg Petersona v Kanadi delujeta tudi filozof Stefan Molyneux in razvojni psiholog Gad Saad. Omenjenim Kanadčanom pa v “intelektualnem temnem spletu” družbo delajo še Britanec Douglas Murray, nizozemsko-ameriška aktivistka somalijskih korenin Ayaana Hirsi Ali, ameriški politolog Steve Turley in mnogi drugi. Z nekaterimi od naštetih se bomo v prihodnosti pobližje ukvarjali tudi na Domovini.

    Nemara bodo prihodnji rodovi mislece, ki vodijo današnji preporod Zahoda, nekoč obravnavali tako, kot naša generacija danes obravnava Martina Lutra, Jeana Calvina, Ignacija Lojolskega, Primoža Trubarja ali Karla Boromejskega.

    Kot opozarja Ferguson, medijska revolucija našega časa, tako kot tudi širitev novih idej v času reformacije, s sabo prinaša tudi konflikte. Lutrove ideje so za seboj potegnile serijo spopadov med različnimi konfesijami, ki so trajali več kot sto trideset let. Vendar pa je bila reformacija odgovor na strukturne težave časa, tako kot je današnji “intelektualni mračni splet” odgovor na dejanske težave naše družbe, ki potrebuje preporod, da bi se izognila propadu.

    Ne glede na to, kaj nam bo usoda v bližnji prihodnosti prinesla, je jasno eno, med letoma 2015 in 2016, ali v jeziku dogodkovne zgodovine, med migrantsko krizo in izvolitvijo Donalda Trumpa za ameriškega predsednika, je duh novih idej iz interneta in zlasti YouTube-a ušel iz stekleničke in nobene “regulacije” svobode govora ga ne bodo več zaustavile.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 21

    1. Dober članek, vendar vsebina za Slovenijo v glavnem ne velja. Čeprav so omenjeni avtorji v Sloveniji poznani, pa je njihov doseg premajhen. V MSM pa je popolna blokada, ki onemogoča preboj. Nekaj je gotovo kriva tudi socialistična zaplankanost, ki same konzervativne ideje že v štartu demonizira kot fašizam in tako preprečuje razpravo.

    2. Ja, Youtube je postal neznansko zanimiv ….
      V clanku nasteti misleci nam odkrivajo realnost, o kateri MSM molcijo kot grob.
      Youtube so preplavili desnicarji.
      Libertarci kot Peterson, Shapiro, Murray …
      In desnicarji, ki jih nasprotniki oznacujajo z izrazi alt-right in trda desnica: Molyneux, odlicna Lauren Southeren ( ravno danes sem poslusala njen odlicen nastop v EU parlamentu: to bi morala slisati Fajonka!) pa zakonski par, ki vodi Red ice, videi pod naslovom Way of the World, Black Pigeon Speaks, Turley in mnogi drugi …
      Avtor postavlja vzporednice med 16. st. (reformacija) in 21. st (postmodernizem).
      In prav ima. Reformaciji so sledile strasne verske vojne, ki so opustosile Evropo.
      In tudi danasnji konflikt je v bistvu verske narave. Racionalni dialog ( v katerega verjamejo libertarci) ni vec mogoc. Pa ne samo v Sloveniji. Enako je v ZDA, Nemciji, VB, Franciji, Kanadi ….
      Vedno vec je glasov, ki napovedujejo drzavljanske t. j. verske oziroma ideoloske vojne. Slisijo se tudi glasovi, ki zahtevajo razdelitev (JA, ZDA, Francija ….)
      Se spomnimo: Quius regio, eius religio?
      Multikulturalizem enostavno ni mogoc.

    3. Luter in Peterson imata skupnega predvsem kronično neozdravljivo depresijo. Nekaj torej ne štima, ker depresija je znak, da položaj obvladuje hudi duh.

      Kdorkoli nima res rad Boga, je vedno revež v duši, pa naj je na tej ali oni strani in še tak modrec.

      • No, tukaj se pa ne morem strinjati. Za Petersona se vidi, da išče Boga. Kar je pri njem zelo pozitivno pa je, da je spoznal povezavo med božjim stvarstvom in delovanjem narave in človeštva. To, da ima depresijo, ni razlog, da bi bil revež v duši. Pri njem včasih vidim več vere kot pri sebi.

    4. Vse naštete +++ spremljam že dolgo časa. Izgleda, da je tudi Ljubinica na tekočem. Od naših MSM pa ni za pričakovati modernosti. Oni so se zataknili tam nekje leta okoli Kardelja in njegovih naukov. Nekateri drugi mediji pa so zataknjeni tam nekje okoli nesrečne državljanske vojne. Oboji so jalovi za danšnji čas.
      Čestitam Domovini za odpiranje modernih tem. Pa tudi Faktor B.Požarja je vreden ogleda v živo ali Youtubu.

    5. Če prav razumem je Kanada “med prvimi začela uveljavljati multikulturalizem in gender mainstreaming, ki danes pestita zahodno družbo”, intelektualni mračni splet pa je “odgovor na dejanske težave naše družbe, ki potrebuje preporod, da bi se izognila propadu.”

      Po logiki teksta mora biti v tem trenutku ravno Kanada najbližje propadu.
      A mi lahko nekdo na kratko opiše kje in kako se to odraža?

      • Kurtzschuss, najbližje propadu je Švedska. Tam je norišnica že popolna. V Kanadi in ZDA se vsaj še upirajo, na Švedskem so pa tudi intelektualci že vsi socialno pomrli. Ladja norcev.

    6. Peterson je libertarec, radikalni individualist. Vsaj deklarira se tako.
      V resnici je nagnjen v levo. Njegov dom je opremljen s slikami sovjetskega tealsocializma. Mlade moske evropskega porekla zeli indoktrinirati v individualizem, stran od identitetne politike. Napada nore skrajnosti levicarstva, ker se boji, da bodo te v belem moskem izzvale reakcijo, prebudile “zver, zver nacionalizma”.

    7. Cesa se boji Peterson?
      V ZDA tri cetrtine belih moskih voli republikance.
      Demokrate volijo manjsina belih moskih, veliko zensk in prakticno vse “od belih moskih zatirane manjsine”: feministke, skoraj vsi crnci, LGBT, muslimani, Latinosi. Ti ljudje se pozvizgajo na Petersonov individualizem in se obnasajo in volijo plemensko. Vsi (skoraj vsi) enotno za demokrate … Zadnja leta se demokrati neverjetno radikalizirajo. Hocejo odprte meje, se vec imigrantov iz tretjega sveta, svojih bodocih volivcev ….
      Verjetno je Trump zadnji republikanski predsednik. Hkrati demokrati sanjajo o “demokraticnem socializmu” ….
      AMPAK …. In tega se boji Peterson …
      Ameriski republikanci posedujejo 400 milijonov kosov orozja ( demokrati ga nimajo, saj so proti orozju …). V rokah republikancev sta policija in vojska …
      Ce se Judje in crnci in muslimani in feministke in LGBT in Latinosi …. gredo identitetno politiko in se zdruzujejo v svoje “communities” in se borijo za svoje interese, se bodo na podlagi identitete povezali tudi beli prebivalci, ljudje evropskega porekla in se borili za svoje interese …. Tudi z orozjem, ce bo potrebno …

    Komentiraj