To so najresnejši kandidati za novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije

POSLUŠAJ ČLANEK
Komisija za preprečevanje korupcije išče novega predsednika. Aktualnemu, Borisu Štefanecu, namreč marca poteče 6-letni mandat.

Na poziv za zbiranje kandidatur se je odzvalo 8 kandidatov in 1 kandidatka. Če bi izbirni postopek tekel brez zapletov, bomo novega predsednika komisije dobili februarja 2020.

Poleg Štefaneca se za mesto predsednika KPK potegujejo še: Tina Brecelj, svetovalka za odnose z javnostmi predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Primož Bučan, načelnik UE Ribnica, Rajko Gerič, novinar, Jožef Majer, upokojenec, mag. Rajko Marković, strokovni vodja Avto šola Lisjak Iztok Kržišnik s.p. Ljubljana, Uroš Novak, namestnik predsednika KPK, dr. Janez Pogorelec, višji sekretar, Služba Vlade za zakonodajo in predavatelj na Upravni akademij in dr. Robert Šumi, vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji in docent na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, Univerza v Mariboru.

Kljub velikemu naboru kandidatov pa so njihove reference zelo različne. Pred izbirno komisijo, ki preverja njihove kompetence, je tako težka naloga. Nekaj bolj kompetentnih kandidatov smo o viziji delovanja KPK in razlogih za kandidaturo povprašali na Domovini.

Za ponovno kandidaturo se je odločil tudi Boris Štefanec, ki ga pri kandidaturi podpirajo družinski člani in sodelavci. Prepričan je tudi, da je tokrat bistveno boljši kandidat, kot pred šestimi leti, saj ima že šest let izkušenj. Kljub temu pa KPK v času njegovega vodenja v javnosti ni uživala posebnega ugleda, zaznati pa je bilo mogoče tudi padec števila prijav korupcije, ki prej kot o uspešni preventivi na tem področju, govori o neučinkovitem delu Komisije.

Nujen je dvig zaupanja v Komisijo


Za kandidaturo se je odločil tudi dr. Janez Pogorelec, ustavni pravnik in višji sekretar na Službi Vlade za zakonodajo, ki si želi predvsem, da bi se "Komisijo ustrezneje umestilo v pravni red Republike Slovenije, jo bolje osmislilo in ne le zdravilo simptomov korupcije ampak iskalo paradigme, vzorce, vzroke za korupcijo."

V prvi vrsti Pogorelec izpostavlja ozaveščanje o korupciji ter spodbujanje "družbene klime, ki bo korupcijo prepoznavala in se nanjo spontano in samoumevno odzivala." Pogorelec se zavzema, da bi se KPK razvijala v smeri ureditve, kakšno poznamo pri varuhu človekovih pravic, ki že s svojim ugledom in vpogledom v zadevo lahko pripomore k bolj korektnemu delu pristojnih organov.

V svoji viziji delovanja KPK pa Pogorelec izpostavlja tudi potrebo po ustrezni informacijski podpori, ki bi z obdelavo podatkov, ki jih je komisija v 13 letih delovanja nabrala, omogočila prepoznavanje sistemskih problemov korupcije. Prav tako pa si želi bolj intenzivnega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, ki s ukvarjajo s preprečevanjem korupcije.

Za mesto predsednika KPK se je prijavil tudi aktualni namestnik predsednika Uroš Novak. Preden je februarja 2018 postal namestnik predsednika KPK, je bil dve desetletji zaposlen na davčni upravi. Kot je za Domovino povedal Novak, je bila odločitev sprejeta v zadnjem trenutku, kar pa ne pomeni, da o tem ni razmišljal že prej. "Menim, da bom  s sodelavci , ki so strokovni in predani svojemu delu, ter s svojim znanjem in izkušnjami lahko obrnil trend zaupanja v KPK. Zavedam se, da to ne bo mogoče čez noč, oziroma, da je to tek na dolge proge."

Novak se zaveda, da lahko z enakimi sredstvi, kot so na voljo sedaj, KPK doseže bistveno boljše rezultate, ki bodo trajnejši in družbeno koristni. Predvsem ima pri tem v mislih preventivo in vzpostavitev sistema, s katerim bo "korupcija postala ravnanje z visokim tveganjem in nizko donosnostjo." Poleg tega bi morali po Novakovem mnenju aktivneje reševati probleme sistemske korupcije, bolj učinkovito zaščititi žvižgače in na ta način povečati število prijav korupcije.

Za predstavitev njene vizije smo prosili tudi Tino Brecelj, svetovalko predsednika Vrhovnega sodišča in vodjo službe za odnose z javnostmi na sodišču in nekdanjo  državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje. Brecljeva, sicer partnerka podpredsednika Vrhovnega sodišča Miodraga Đorževića, nam je v odgovoru povedala, da je o vizijah preuranjeno govoriti in da je smiselno počakati na javne predstavitve pri Pahorju.

Novinar Planet TV, Rajko Gerič, ki je letos kandidiral tudi za mesto informacijskega pooblaščenca, pa se na naša vprašanja ni odzval.

Do novega predsednika KPK že februarja 2020


Po zbranih kandidaturah je sedaj na potezi izbirna komisija, ki mora v 30 dneh preveriti izpolnjevanje pogojev ter primernost prijavljenih kandidatov za mesto predsednika KPK. Komisija, ki jo sestavlja pet neodvisnih in strokovnih članov z vseh vej oblasti in civilne družbe, bo sestavila seznam kandidatov, ki so primerni za funkcijo in ga posredoval predsedniku RS. Komisijo sestavljajo: Ivan Hršak, dr. Saša Zagorc, dr. Saša Prelič, dr. Janez Stare in dr. Erik Brecelj.

V 30 dneh po prejemu seznama primernih kandidatov bo predsednik RS Borut Pahor imenoval novega predsednika KPK. Ob naznanitvi kandidatur so iz Urada predsednika RS sporočili, da si predsednik želi na mesto predsednika KPK imenovati osebo, »ki lahko s svojo moralno integriteto in strokovno avtoriteto uspešno vodi KPK.«

Glede na pretekle izjave v javnost je možnosti, da bi Pahor na mesto predsednika KPK ponovno imenoval Štefaneca, majhne. Kot je Pahor povedal na predvolilnem soočenju za predsedniške volitve 2017, Štefaneca ne bi ponovno imenoval na čelo KPK.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike