To so načini, na katere ideologija spola predstavlja grožnjo ženskam

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Prvo novembrsko soboto se je pred hotelom Pan Pacific v Vancouvru zbralo nekaj deset protestnikov, ki so s transparenti in megafoni feministke zmerjali z “nacističnimi izmečki”. Protestirali so predvsem proti Megan Murphy, pisateljici, ki trdi, da so ženske le ženske in da so ženske pravice pomembne.

V hotelu je namreč potekala kritična razprava o spolni identiteti, na kateri je Murphyjeva nastopila skupaj z borkami proti nasilju nad ženskami. Dogodek se je osredotočal na zgodovino feminističnega gibanja in pomen pravic žensk.

Številni aktivisti so njene nastope že večkrat preprečili, ter s protesti, nasiljem in vpitjem zmerjali nastopajoče. Tudi tokrat so dogodek zaradi strahu pred nasiljem aktivistov najprej odpovedali na univerzi Simona Fraserja. Trdili so, da nameravajo organizatorji izvajati “sovražni govor” in zanikati obstoj transspolnih ljudi.

Murphyjeva med drugim opozarja, da biološki samci ne morejo postati samice, da posameznik nikoli ni rojen v napačnem telesu in naj se nekomu še tako zdi, da je npr. 25-letnik, nobeno obnašanje kot 25-letnik ali dozdevanje, da to si, ne spremeni dejstva, da to nisi. "Ko je bil moj bivši fant otrok, je vztrajal, da bo slon, ko odraste, kljub temu, da je bilo to grobo, so se njegovi starši odločili, da mu ne bodo zagotovili operacij, da bi to postal,” tako zapiše Murphyjeva.

Pisateljica opozarja, da ni nobene potrebe za izenačitev družbenega in biološkega spola.  “Lahko ste rojeni moški in se odločite za ličenje in obleke, če želite. Zagotovo lahko stereotipe, povezane z moškostjo zavračate tako, da recimo pomivate posodo ali se smehljate ob šalah, ki nikakor niso smešne. Ampak to vas nikakor ne naredi ženskega spola,” zapiše Murphyjeva in opozori na konkreten primer, ki kaže vpliv trans aktivizma in zakonodaje o spolni identiteti na ženske:

Prejšnji mesec je Kanadsko sodišče za človekove pravice (BCHRT) razsodilo proti moškemu, ki je vložil 15 pritožb zaradi diskriminacije proti kozmetičarkam iz Vancouvra, ki so mu zavrnile voskanje. Jessica Yaniv (sicer Jonathan) je prek Facebooka stopila v stik s temi ženskami in trdila, da je sama ženska, ter v večini primerov prosila za brazilsko depilacijo. Ko so ženske izvedele, da je njihov potencialni odjemalec v resnici moški - in da jih je prosil za depilacijo moških genitalij - so kozmetičarke njegovo prošnjo zavrnile. Yaniv je trdil, da to pomeni diskriminacijo na podlagi spolne identitete, saj se je dejansko opredelil kot ženska.

Sodišče BCHRT je ugotovilo, da Yaniv izkorišča ideologijo spolne identitete v poskusu izsiljevanja denarja od žensk. Namerno je ciljal na priseljenske ženske, saj je vedel, da bodo te ženske lahke tarče, saj nimajo socialne ali pravne podpore. Ena izmed njih je zaradi postopka celo morala zapreti posel, za vse pa je bilo sojenje izjemno stresno. Primer niti ni osamljen, Yaniv je med drugim želel tudi pregled pri ginekologu.

Imate pravico zavrniti dotikanje moških genitalij pri osebi, ki zase trdi, da je ženska?


A kako smo prišli tako daleč, da moškemu zahteva, naj se ženske dotikajo njegovih genitalij pod pretvezo, da je ženska, sploh zdi upravičena? Pisateljica opozarja, da če katerikoli moški lahko trdi, da je ženska, potem ženskam ne bo več dovoljeno imeti meja. Ne bodo mogle reči: "Ne, ne smete vstopiti v našo garderobo"„Ne, v tem zavetišču za ženske ne morete ostati“; „Ne, ne morete biti premeščeni v ženski zapor“; ali: "Ne, ne bom se dotikala vaših “ženskih” genitalij.”

Poleg tega ženske pravice sploh ne morejo obstajati, če ženska ne obstaja. Če je namreč “ženska” postala zapletena in vedno spreminjajoča in je ni mogoče opredeliti, kakšen smisel je sploh imeti besedo? In če ženska ne pomeni nič, kaj potem pomeni, da vztrajaš, da si ena? In zakaj se ljudje razburjajo, če jih imenujemo “gospod” namesto “gospa”; če gre za prazne in nejasne kategorije?

Feministke že dolgo verjamejo, da ženske niso opredeljene s seksističnimi stereotipi. Trans aktivisti pa nam pravijo, da ženska v resnici ni opredeljena tako, da je rojena ženska, ampak v tem, koliko je posameznik naklonjen “ženskemu”.

Družba mladim, ki čutijo nelagodje do svojih teles ali se upirajo stereotipom o spolu, ki njim samim ne ustrezajo, namesto iskanja razlage za nelagodje in upiranja stereotipom vse pogosteje ponuja hormonsko zdravljenje in operacije.

Bomo ženskam odvzeli pravico do varnih prostorov?


Murphyjeva opozarja, da ni pomembno, kako se nekdo identificira kot posameznik, je pa precej narcisoidno misliti, da je osebnost trans osebe tako posebna, da jo oddaljuje od materialne resničnosti in naravnega sveta, kakršen obstaja že milijone let. Kot zapiše, nikomur ne želi preprečevati, da bi živel življenje na način, ki se mu zdi verodostojen, je pa zaskrbljujoče, da posamezniki teptajo pravice, varnost in dostojanstvo žensk, ki zaradi relativizacije spola ne morejo več imeti varnih prostorov in lastnih garderob.

Ženske imajo pravico govoriti o svojih pravicah na podlagi spola in izraziti zaskrbljenost glede vpliva moških, ki se označujejo kot ženske, na varnost žensk. Prav tako bi, opozarja feministka, ženske morale imeti možnost, da na javnih prizoriščih govorijo o svojih pravicah in varnosti, ne da bi jih skrbelo, ali jih bodo pretepli ali kaj hujšega.

Napadi na ljudi, ki opozarjajo na pravice žensk in agresivnost LGBT aktivistov, v Kanadi niso nič novega. Številnih protestov in izgredov je bil deležen tudi kanadski klinični psiholog in profesor Jordan Peterson.

V Sloveniji je bil na primer zaradi pritiska leta 2015 odpovedan festival ženstvenosti Femme et Feminite, ki naj bi po mnenju podpisnic javnega pisma spodbujal diskriminacijo.

Eden novejših primerov pa je gotovo razprava o spolu in jeziku, na kateri je bila akademičarka dr. Saška Štrumberger zaradi kritičnega pisanja o sklepu Senata Filozofske fakultete, ki sedaj tri leta v vseh internih dokumentih kot nevtralnega uporablja ženski spol, označena kot "odkrito transfobna".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike