Vir foto: aa.tr

Po še enem dnevu, ko je število okužb znova preseglo število 100, je vlada sprejela zaostritev omejevalnih ukrepov za širjenje novega koronavirusa. Porajajočem se javnim stališčem, da se z epidemijo pretirava in da se ljudem krati svoboda, pa ne pritrjujejo podatki Evrostata o smrtnosti, ki nazorno kažejo, kaj se zgodi ob zamujenem ali premalo odločnem ukrepanju oblasti. 

Države, ki so s tem zamudile, imajo tako tudi dvakrat višjo smrtnost med prebivalstvom kot sicer. Podatki tistih, ki so se z virusom uspešno spopadle pa pričajo, da se da epidemijo tudi dobro obvladati in omejiti.

Uspeh slednjih pa je voda na mlin tisim, ki menijo, da virus ni tako nevaren, kot ga prikazujejo. O tem paradoksu smo na Domovini že pisali.

Včeraj smo v Sloveniji zabeležili 104 ookužbe s COVID 19, s čimer je številka aktivno okuženih prvič presegla število 1000. V Sloveniji je trenutno aktivno okuženih 1026 ljudi. Vlada je zato napovedala zaostritev omejevalnih ukrepov.

Maske bodo morali nositi vsi učenci, dijaki in študentje od sedmega razreda osnovne šole dalje ves čas, ko bodo v šoli, tudi v učilnicah med poukom. Prav tako bodo maske ves čas morali nositi učitelji. Maske bodo obvezne tudi na odprtih javnih prostorih, kot so mestna jedra in tržnice. Obratovalni čas lokalov bodo omejili na čas med 6. in 22. uro.

Priporočajo tudi delo od doma, na delovnih mestih pa bo potrebno merjenje temperature. Vlada tudi razmišlja, da bi že  zdaj omejeno druženje desetih oseb dodatno omejili na šest. Še vedno sicer velja, da se lahko sreča do 50 oseb, če se njihove osebne podatke hrani vsaj en mesec.

A medtem, ko je Ustavno sodišče, sicer s tesno večino odločilo, da omejitev gibanja na občine ni neustavna, saj zavarovanje zdravja odtehta omejevanje svobode gibanja, so glasni tudi kritiki ukrepov, ki menijo, da je obvezna uporaba mask nepotrebno kratenje svobode, po mnenju nekaterih celo škodljivo.

Države z velikim porastom smrtnosti in države, ki porasta sploh niso zabeležile

Eurostat je objavil podatke o smrtnosti v posameznih državah po tednih. Pregled smrti po državah nam pokaže zanimivo sliko obvladovanja epidemije. V Španiji je v prvih tednih leta na teden umrlo med osem in deset tisoč ljudi. Na vrhuncu epidemije konec aprila se je številka več kot podvojila na skoraj 21.000 umrlih v 14. tednu letošnjega leta.

Smrtnost po tednih v letu 2010 v večjih državah (vir: Twitter Prstan)

Podobna situacija se je pojavila v Združenem Kraljestvu, kjer se je iz običajnih približno 12.000 smrti na teden številka v 17. tednu leta dvignila skoraj na 25.000. Italija in Francija sta zabeležili skok s običajnih 12.500 smrti skoraj na 23.000 v 13. tednu leta (Italija) oz. 19.000 (Francija) teden kasneje, ko je smrtnost dosegla vrhunec. Z običajnih 3.000 smrti se je na Nizozemskem smrtnost dvignila na 5.000 na vrhuncu oz. z dobrih 2.000 na 4.500 pa se je tedenska smrtnost na vrhuncu povzpela v Belgiji.

Smrtnost po tednih v manjših državah

Večina omenjenih držav ima navado tesnih stikov med ljudmi ter so se lotile omejevanja epidemije sorazmerno pozno, zato se je virus med njihovimi prebivalci močno razširil. K temu je ponekod, recimo v Belgiji, prispevala tudi velika gostota poseljenosti.

Po drugi strani pa številke nekaterih drugih držav kažejo povsem drugačno sliko. Porast smrti zaradi epidemije je bil v nekaterih državah komaj zaznaven (Nemčija – povprečnih 19.000 na 21.000 na vrhuncu epidemije ter Portugalska s povprečnih dobrih 2.000 na približno 2.500).

Nekaterim državam pa se smrtnost zaradi epidemije sploh ni povečala. Smrtnost na tedenski ravni v Sloveniji praktično ne odstopa od vzorca preteklih let, podobne so krivulje tudi na Poljskem, Češkem, Avstriji in na Madžarskem. Vsem tem državam je skupno, da so virus omejile na začetku epidemije, ter da so stiki med ljudmi nekoliko manjši.

Tedenski podatki znova kažejo tudi na neučinkovitost Švedskega modela. Kljub redkejši poseljenosti in ne preveč “tesnem” slogu življenja je Švedska zabeležila precej velik in tudi dolgotrajen porast smrti, medtem ko na sosednjem Danskem iz podatkov vrha epidemije praktično ni mogoče zaznati.

Smrtnost v prvih 30 tednih v letih 2018, 2019 in 2020 primerjava Slovenije in Italija. Klik za povečavo.
Virus ni šala, ga pa je mogoče ustaviti

Podatki Eurostata znova kažejo na to, COVID 19 ni le nekoliko drugačna gripica ali malo hujši prehlad. V državah, kjer epidemije z ustreznimi ukrepi niso zamejili, se je smrtnost ponekod za več tednov tudi več kot podvojila. Po drugi strani smo lahko v predvsem v vzhodni in srednji Evropi hvaležni za to, da so oblasti z ustreznimi ukrepi epidemijo spravile pod kontrolo.

Prav zavlačevanje s ponovnim uvajanjem taistih ukrepov (kot je denimo zapiranje nočnih klubov ali meja z državami, ki imajo slabo epidemiološko sliko, pa se znova kažejo v porastu okužb v drugem valu, ki trenutno pustoši tudi po Sloveniji.

Samovarovalno obnašanje tako ni nek larifari ali izraz avtoritativnosti vlade Janeza Janše, ampak kaže na potrebo po omejevanju virusa, ki utegne biti za veliko število ljudi zelo nevaren, tudi smrten. Vsaj dokler ne odkrijemo zanesljivega zdravila ali cepiva.

Prepričevanje ljudi o tem, da če so zdravi jih virus ne ogorža in jim zato ni treba nositi mask, je lahko le kontraproduktivno. Se bomo v Sloveniji zaradi takih pozivov znašli na krivulji, ki bo močno narasla?

6 KOMENTARJI

  1. Intervju z Margaret Ann Harris, predstavnico Svetovne zdravstvene organizacije: “V Združenem kraljestvu so v skupno število zajeli vse, ki so umrli v 28 dneh po diagnozi covida-19, pa tudi če so nato umrli v prometni nesreči.”
    Vir: rtvslo.si
    Niso to znaki prevare???

    • Na grafih v tem članku ni opredeljeno zaradi česa so ljudje umrli. Kažejo samo statistiko umrlih v času. Nenaden porast umrlih v spomladanskih mesecih je vsem zarotam navkljub zelo težko pojasniti drugače, kot da gre za Covid19.
      A je tako težko preboleti da je zadeva vendarle resna? Seveda, politiki in mediji jo prikazujejo vsak na svoj način. V ZDA je Trump, ki ga naša razsvetljena levica sovraži iz dna duše, pristaš enakega pristopa – Covida ni, maske so brezvezne. Aja pa globalno segrevanje je laž.
      Mogoče bi morali vsi spregledati da je nabijanje okrog Covida samo nabiranje političnih točk. Kaj torej ostane nam? Da nismo egoistični, da se obnašamo odgovorno, samozaščitno in da sami poskrbimo da se zadeva dobro izteče. Tole trmasto upiranje nošenju mask, je popolnoma egoistično, otročje in neumno. Zakaj pa hodite okrog v oblekah, če bi lahko brez in vas itak samo omejujejo? Norme o spodobnem oblačenju so itak iz srednjega veka, zdaj je čas za svobodo! Pa tudi če pocrkamo od mraza.

  2. Tukaj je link, ne do Eurostata, pač pa do Our World in Data . Zelo dobro je viden odmik smrtnosti marca in aprila od petletnega povprečja. Res je, težko je pripisati čemurkoli drugemu kot Covid-19, res pa je, da najbrž vse smrti (koliko ne ve še nihče) ne da pripisati neposredno covidu, pač pa razsutju zdravstvenega sistema.

    Toda čeprav sem daleč od kakršnegakoli relativiziranja nevarnosti zaradi SARS-CoV-2, pa lahko vendarle ugotovimo, da je poleti kljub gromozanskemu poskoku primerov smrtnost zelo padla . Če lahko pri nas govorimo, da so zadnje tedne pretežno zbolevali mlajši, pa najbrž na globalni ravni vendarle ne moremo posploševati. Torej, zakaj je manjša smrtnost – tega ne more z gotovostjo nihče povedati. Morda smo poleti res bolj odporni zaradi več gibanja, več sonca, vitamina D… Če je tako, potem lahko morda tudi jeseni in pozimi to do neke mere ‘simuliramo’. Morda pa je prevladal sev virusa, ki povprečno povzroča manj hud potek bolezni? Logično bi bilo, saj se takšen sev hitreje širi med populacijo, saj so manj bolni ljudje bistveno boljši prenašalci. Vendar znanstvenih dokazov za to (še) ni.

    Torej nam kljub čedalje bližjemu cepivu in čedalje boljšim metodam zdravljenja (protitelesa ozdravljenih pacientov, na primer) za zdaj ne preostane drugega, kot da nosimo maske, tudi v šoli. Stoodstotno podpiram zadnji ukrep o nošenju mask tudi v razredih. Jaz jo imam na nosu, ko poučujem, vsak dan, vsako uro. Nekako sem še živ.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime