To je predlog zakona, ki je ponovno združil Levico in SDS

POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav nimata veliko skupnega, se v skupnih interesih ali prizadevanjih včasih najdeta tudi dve nasprotujoči si skrajnosti. In v tem parlamentarnem sklicu se ne dogaja prvič, da moči združujeta radikalna levica in dominantna desnica.

Stranka Levica je danes v državni zbor vložila predlog zakona, po katerem bi država tudi za starše, zaposlene v zasebnem sektorju predpisala pravico do dneva plačane odsotnosti z dela za spremstvo prvošolčka v šolo na prvi šolski dan.

Pod zakon se je podpisalo skupaj 35 poslancev, iz vrst Levice, SDS in en poslanec SD. Vlagatelji pričakujejo, da bo zakon v parlamentarnem postopku potrjen še z mnogo širšo večino.

Vstop prvošolčka v šolo je pomemben dogodek, ne le zanj, temveč tudi za njegove starše. Ker gre za izjemen in neodložljiv opravek, je Vrhovno sodišče oktobra 2018 odločilo, da so javni uslužbenci na prvi šolski dan svojega otroka prvošolca upravičeni do dneva plačane odsotnosti z dela.

To pomeni, da danes to zakonsko pravico lahko uveljavljajo le starši, ki so zaposleni v javnem sektorju in le nekateri starši, zaposleni v zasebnem sektorju. Medtem ko so ostali zaposleni starši zunaj javnega sektorja prepuščeni internim dogovorom z delodajalcem, so v sporočilu za javnost zapisali v stranki Levica.

Po njihovem mnenju je poleg tega  položaj zaposlenih staršev prvošolčkov sporen tudi z vidika otrokovih pravic. Konvencija o otrokovih pravicah v drugem členu zavezuje države pogodbenice k spoštovanju otrokovih pravic brez kakršnegakoli razlikovanja. Med drugim ne glede na kakršenkoli drug položaj ali okoliščino otrokovih staršev.

Ker trenutno veljavna zakonodaja in drugi akti pravico do spremstva prvošolčka na dan vstopa v šolo priznava le določeni skupini delavcev, drugi pa ne, so v Levici pripravili zakonski predlog, pod katerega se je podpisalo 35 poslancev Levice, SDS in poslanec Socialnih demokratov.

S spremembo zakona v Levici predlagajo univerzalizacijo pravice do dodatnega dneva plačane odsotnosti zaradi neodložljivega opravka za vse zaposlene in s tem razširitev pravice do dodatnega dneva dopusta za vse starše, ki spremljajo svojega otroka v šolo na prvi šolski dan, ne glede na to, ali so zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju.

Matej T. Vatovec: “Vsi zaposleni starši pravice do spremstva prvošolčka na dan vstopa v šolo ne morejo uveljaviti, za kar ni opravičljivega razloga. Zato smo  danes vložili zakon, s katerim bomo to krivico odpravili in vsem zaposlenim staršem, ne glede ali so zaposleni v zasebnem ali javnem sektorju, omogočili pravico do dneva plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolcev v šolo na prvi šolski dan.”




[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Še en hvalevreden dokaz, da so sodelovanja sposobni tudi komunisti in antikomunisti
Skrajnosti se privlačijo, pravijo, čeprav v primeru Levice in SDS-a vendarle ne bi šli tako daleč. Kljub vsemu pa v oči v pozitivnem smislu bode dejstvo, da sta se radikalna levica in dominantna desnica v prvem letu tega parlamentarnega sklica našli pri kar nekaj projektih. Eden takšnih je bila novela Zakona o skupnosti študentov, ki ga je pripravila SDS in je dobil tudi podporo Levice. Še odmevnejše je bilo skupno nasprotovanje novi vladni Strategiji nacionalne varnosti, kjer so na pristojnem odboru skupaj dosegli, da se o strategiji (še enkrat) opravi javna predstavitev mnenj, čemur je vlada nasprotovala. In čeprav se zdi, da bi takšnemu predlogu težko kdorkoli nasprotoval, so skupni podpisi pod zakonski predlog tako Luke Mesca, Mihe Kordiša in Violete Tomić kot Janeza Janše, Žana Mahniča in Branka Grimsa vendarle vredni pohvalne besede. V smislu upanja, da je za zrelostno demokracijo, v kateri se sicer politiki pogosto mnenjsko razhajajo, a se hkrati ne gledajo zgolj preko puškinih cevi, tudi v Sloveniji luč na koncu predora. Razprava o tem, da gre za dobro, pravično stvar, na tem mestu niti ni potrebna.  Zanimiva pa je še ena podrobnost iz obrazložitve, ki so jo podali v Levici. Sklicujejo se namreč na Konvencijo o otrokovih pravicah, ki, kot pišejo, države pogodbenice zavezuje k spoštovanju otrokovih pravic brez kakršnegakoli razlikovanja, med drugim ne glede na kakršenkoli drug položaj ali okoliščino otrokovih staršev. Na otrokove pravice in konvencijo pa povsem pozabijo, ko gre za izenačitev pravic otrok, ki obiskujejo bodisi državno bodisi zasebno osnovno šolo, v katerih se izvaja javno veljaven program. Tudi tam se namreč, kot je ugotovilo Ustavno sodišče, dogaja diskriminacija ravno na podlagi razlikovanja otrokovih pravic glede na to, katero osnovno šolo obiskujejo. Za kredibilno zagovarjanje človekovih (otrokovih) pravic bodo politiki pri tem morali biti dosledni, tudi takrat, ko jim izenačitev pravice ne bo povšeči.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike