To je naša osebna izkaznica kot Evropejcev in Slovencev: ne gre nam tako slabo

Primož Veselič
4

Živimo v enem najrazvitejših in najmirnejših predelov sveta, imamo visok nivo socialne države in kakovosti življenja na splošno. Slovenci smo sicer ekonomsko in še kako drugače pod povprečjem EU, a imamo zato nadpovprečno izobražene ljudi, velik vozni park in soliden dostop do interneta. 

Na Domovini objavljamo in analiziramo nekatere podatke iz publikacije Statističnega urada RS Boljši, slabši, povprečni – Statistični portret Slovenije v mednarodni skupnosti 2017.

Ta z grafičnimi ponazoritvami predstavlja najpomembnejše statistične kazalnike za leto 2016 in 2015 v Sloveniji ter jih primerja z ostalimi evropskimi državami.

Nekaj statističnih dejstev o EU in Sloveniji

EU (skupaj s predhodnicami) obstaja že 60 let in je nastajala v vrstah širitev, med katerimi je bila največja tista 2004., ko se ji je pridružila tudi Slovenija. Danes v njenih 28 članicah živi okoli 510 milijonov ljudi (7 % svetovnega prebivalstva) in je po obsegu BDP največje gospodarstvo na svetu ter zgodovinsko edinstvena tvorba relativno visoke blaginje in miru.

Največ prebivalcev v EU ima Nemčija (okoli 82 mio), sledita ji Francija in Velika Britanija. Povprečen Evropejec je star 42,6 leta, kar je v svetovnem merilu veliko. Skupno je v EU okoli 5 % več žensk kot moških, kar je predvsem posledica povprečno daljše življenjske dobe, glavni vzrok za to pa je bolj zdrav življenjski slog od moških. Države, kjer je moških največ, so predvsem države z najbolj intenzivnim priseljevanjem.

Starostna struktura prebivalstva evropskih držav v 2016, razvrščenih po deležu mladih (do 15 let); Vir: SURS - Boljši, slabši, povprečni
Starostna struktura prebivalstva evropskih držav v 2016, razvrščenih po deležu mladih (do 15 let); Vir: SURS – Boljši, slabši, povprečni

Povprečna pričakovana življenjska doba v EU je 2016 znašala okoli 82 let, povprečna slovenska pa okoli 80. EU ima neugodno starostno strukturo prebivalstva, saj se delež otrok/mladih zmanjšuje, predvsem zaradi daljšanja življenjske dobe (povprečen naravni prirast pa znaša le malo nad 0 %). Najvišji delež mladih ljudi (0-14 let) ima Irska (kar bi verjetno lahko povezali tudi s tradicionalnimi vrednotami), Slovenija pa se pri tem nahaja nekje v sredini.

Kakovost življenja v Sloveniji in v EU

V svetovnem merilu je povprečna kakovost življenja Evropejcev zelo visoka, saj je EU gospodarsko visoko razvita družba, ki ima v veliki večini članic tudi dobro organizirane javne storitve ter socialno državo, kar po svetu ne gre vedno z roko v roki.

V povprečju živi pod pragom revščine dobrih 17 % Evropejcev, v Sloveniji pa ta delež znaša 14,3 %, kljub le okoli 85-% doseganju povprečnega evropskega BDP, kar kaže na relativno dobro organizirano socialno državo. Najvišji stopnja tveganja revščine EU je v Romuniji – okoli 25 %.

Povprečne bruto plače v državah EU oz. odstopanja teh od povprečja v 2014; Vir: SURS - Boljši, slabši, povprečni
Povprečne bruto plače v državah EU oz. odstopanja teh od povprečja v 2014; Vir: SURS – Boljši, slabši, povprečni

Povprečna bruto plača na uro je v 2014 v EU znašala 15,35 eur, v Sloveniji pa 8,84 eur, kar je seveda bistveno pod povprečjem. Ta slovenska neskladnost med doseganjem deleža povprečja EU pri BDP in pri bruto plači pove, da se relativno veliko ustvarjenega prihodka podjetij očitno ne prenese v plače, za kar seveda obstaja vrsta razlogov; med njimi je pomemben faktor gotovo tudi relativno visoka stopnja davkov in dajatev oz. relativno drago funkcioniranje države.

Dokument SURS navaja še 2 zanimiva podatka – št. avtomobilov na 1.000 prebivalcev in delež rednih uporabnikov interneta. Slovenija ima nadpovprečno velik “vozni park” – 518 avtomobilov na tisoč prebivalcev, nekoliko pod povprečjem pa je pri uporabi interneta – okoli 73 % Slovencev ga uporablja vsaj enkrat tedensko.

Izobraževanje v Sloveniji

Iz dela publikacije, ki govori o izobrazbi, lahko zaključimo, da ima Slovenija relativno dobro izobraženo delovno silo, kar je konec koncev od nekdaj bila tudi ena naših glavnih konkurenčnih prednosti. Še vedno pa je skupni delež vseh terciarno izobraženih “le” okoli povprečja EU – 25 %, kar ni najboljši obet za hitro razvijajočo se in tehnološko zahtevno prihodnost.

Slovenija se na drugi strani zelo dobro odreže pri deležu nizko izobražene delovne sile – le 19 % odraslih Slovencev ima doseženo osnovnošolsko stopnjo izobrazbe, delež ljudi, starih 18-24 let z največ osnovnošolsko izobrazbo, ki niso vključeni v nobeno izobraževanje (“zgodnja opustitev izobraževanja”), pa je še posebno nizek – 4,7 %.

Stopnja brezposelnosti med mladimi v določenih državah EU; Vir: SURS - Boljši, slabši, povprečni
Stopnja brezposelnosti med mladimi v določenih državah EU; Vir: SURS – Boljši, slabši, povprečni

Trg dela in brezposelnost

V Sloveniji je delovno aktivnih 65,2 % prebivalcev, starih 15-64 let, kar je blizu povprečja EU. Stopnja registrirane brezposelnosti se v Sloveniji v zadnjih letih opazno niža in je lani znašala 7,4 %, kar je celo pod povprečjem EU. Je pa res, da je l. 2008 ta znašala le 4,1 % in je med gospodarsko krizo naravnost poskočila do okoli 12 %.

Pri tem kazalniku je še posebej vidna velika razlika med severnimi in južnimi članicami EU. Najvišjo brezposelnost v Uniji ima kakopak Grčija (22,6 %), sledijo pa ji druge južne države – Španija, Ciper, Italija, Hrvaška, Portugalska. Te številke so še višje med mladimi – kar okoli 50 % mladih Grkov in Špancev je brezposelnih; ti dve državi se poleg Italije tudi najslabše odrežeta pri finančnem in stanovanjskem osamosvajanju mladih.

Podobne razlike je opaziti tudi pri izobrazbi – kar 47 % Špancev in Italijanov ima doseženo le osnovnošolsko stopnjo izobrazbe, na Malti in Portugalskem pa je ta delež še višji.

4 KOMENTARJI

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime