"To je naš malček, 1431." Ste se sprijaznili z oštevilčenjem vaših otrok v vrtcih in šolah?
Začelo se je novo šolsko leto, ki bo z novimi urniki in obveznostmi kmalu postalo nova rutina. Starši se veselijo reda in predvidljivosti, ki ga prinaša šolsko leto, otroci pa se veselijo ponovnega snidenja s svojimi starimi sošolci in nestrpno pričakujejo, s kom bodo sedeli v klopi.
Ko sem sama šla v prvi razred osnovne šole, sem zadnje dni v avgustu hodila gledat, če so na vratih šole že obesili sezname razredov. Na njih so bili z imeni in priimki vsi učenci od prvega do osmega razreda. Takrat se nihče ni pretirano ukvarjal z varstvom osebnih podatkov in dejstvom, da so lahko seznami z imeni in priimki občutljiva informacija, ki ni namenjena temu, da visi vsem na očeh.
Kljub temu, da sem mlada, pa je od mojega prvega šolskega dne minilo že precej časa. Vedno bolj postajamo občutljivi na to, kje se pojavljajo naši osebni podatki in tudi zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov je vedno bolj stroga. Od zloglasne Uredbe o varstvu osebnih podatkov - GDPR, ki je v veljavo stopila maja 2018, je minilo že kar nekaj časa. Hkrati z njo pa je prišla tudi nejevolja glede konstantnega podpisovanja privoljenj in večje zavedanje, kje povsod se hranijo naši osebni podatki.
Novi zakonodaji so se morali prilagoditi tudi vrtci in šole. Tako so postali seznami otrok skriti in šifrirani. Otroška imena in priimke so zamenjale številke, mnoge šole pa seznamov sploh ne objavljajo več in prvošolce o tem, v kateri razred bodo hodili, obveščajo na druge, GDPR prijazne načine.
Verjamem, da so imeli zaradi tega vrtci in šole tudi nekaj več dela. A so se po drugi strani znebili sitnih staršev, ki pred začetkom novega šolskega leta zaradi sto in enega bolj ali manj utemeljenega razloga zahtevajo premeščanje iz metuljčkov v čebelice in 1.a v 1.b. Mnogo težje namreč pridejo do informacije, kdo bo sošolec njihovega otroka.
A le naivni med vami mislijo, da je GDPR za mamice 21. stoletja ovira. Tako se v zadnjih dneh pred začetkom novega šolskega leta zorganizirajo in začnejo s sestavljanjem svojih seznamov: s pomočjo sodobnih komunikacij se pri drugih mamah pozanimajo, v kateri skupini/razredu bo njihov otrok in v nekaj urah imajo popoln seznam. Ni GDPR-ja, ki bi ustavila ambiciozne mamice.
Zavedam se, da so danes osebni podatki suho zlato in da je povsem na mestu, da organizacije pazijo na to, kaj počnejo z njimi. Sprašujem pa se, v čem je smisel skrivanja in šifriranja seznamov, če pa so otroci, katerih imena bi se na teh seznamih pojavljala, že od spočetja sredstvo s katerim mamice na socialnih omrežjih nabirajo všečke. Očitno jim je za osebne podatke takrat precej vseeno.
Zakaj bi se potem s tem morale ukvarjati šole? In drugo vprašanje: kaj je huje, javno objavljen seznam otrok na oglasni deski osnovne šole ali ambicije, sposobnosti, zmožnosti in čas, ki ga mamice namenijo za ustvarjanje svojih seznamov. Če so namreč sposobne tega, so sposoben tudi marsičesa drugega in me zgodbe o odvetniških intervencijah v šoli res ne presenečajo več.
Mogoče pa je smisel vsega tega v občutku, da imamo svoje podatke in podatke naših najdražjih pod nadzorom. No, pod "nadzorom", sami pa postajamo številka na seznamu.
Ko sem sama šla v prvi razred osnovne šole, sem zadnje dni v avgustu hodila gledat, če so na vratih šole že obesili sezname razredov. Na njih so bili z imeni in priimki vsi učenci od prvega do osmega razreda. Takrat se nihče ni pretirano ukvarjal z varstvom osebnih podatkov in dejstvom, da so lahko seznami z imeni in priimki občutljiva informacija, ki ni namenjena temu, da visi vsem na očeh.
Kljub temu, da sem mlada, pa je od mojega prvega šolskega dne minilo že precej časa. Vedno bolj postajamo občutljivi na to, kje se pojavljajo naši osebni podatki in tudi zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov je vedno bolj stroga. Od zloglasne Uredbe o varstvu osebnih podatkov - GDPR, ki je v veljavo stopila maja 2018, je minilo že kar nekaj časa. Hkrati z njo pa je prišla tudi nejevolja glede konstantnega podpisovanja privoljenj in večje zavedanje, kje povsod se hranijo naši osebni podatki.
Novi zakonodaji so se morali prilagoditi tudi vrtci in šole. Tako so postali seznami otrok skriti in šifrirani. Otroška imena in priimke so zamenjale številke, mnoge šole pa seznamov sploh ne objavljajo več in prvošolce o tem, v kateri razred bodo hodili, obveščajo na druge, GDPR prijazne načine.
Danes so objavili sezname skupin v vrtcu. Z veseljem ugotavljam, da ima moj otrok 1343 isti vzgojiteljici kot lani... #GDPR
— Lucija (@lusiindaskaj) August 28, 2019
Verjamem, da so imeli zaradi tega vrtci in šole tudi nekaj več dela. A so se po drugi strani znebili sitnih staršev, ki pred začetkom novega šolskega leta zaradi sto in enega bolj ali manj utemeljenega razloga zahtevajo premeščanje iz metuljčkov v čebelice in 1.a v 1.b. Mnogo težje namreč pridejo do informacije, kdo bo sošolec njihovega otroka.
V čem je smisel skrivanja in šifriranja seznamov, če pa so otroci, katerih imena bi se na teh seznamih pojavljala, že od spočetja sredstvo s katerim mamice na socialnih omrežjih nabirajo všečke.
A le naivni med vami mislijo, da je GDPR za mamice 21. stoletja ovira. Tako se v zadnjih dneh pred začetkom novega šolskega leta zorganizirajo in začnejo s sestavljanjem svojih seznamov: s pomočjo sodobnih komunikacij se pri drugih mamah pozanimajo, v kateri skupini/razredu bo njihov otrok in v nekaj urah imajo popoln seznam. Ni GDPR-ja, ki bi ustavila ambiciozne mamice.
Seznam vrtčevskih skupin pod šifro, na socialnih omrežjih pa slike od spočetja do naravne smrti
Zavedam se, da so danes osebni podatki suho zlato in da je povsem na mestu, da organizacije pazijo na to, kaj počnejo z njimi. Sprašujem pa se, v čem je smisel skrivanja in šifriranja seznamov, če pa so otroci, katerih imena bi se na teh seznamih pojavljala, že od spočetja sredstvo s katerim mamice na socialnih omrežjih nabirajo všečke. Očitno jim je za osebne podatke takrat precej vseeno.
Zakaj bi se potem s tem morale ukvarjati šole? In drugo vprašanje: kaj je huje, javno objavljen seznam otrok na oglasni deski osnovne šole ali ambicije, sposobnosti, zmožnosti in čas, ki ga mamice namenijo za ustvarjanje svojih seznamov. Če so namreč sposobne tega, so sposoben tudi marsičesa drugega in me zgodbe o odvetniških intervencijah v šoli res ne presenečajo več.
Mogoče pa je smisel vsega tega v občutku, da imamo svoje podatke in podatke naših najdražjih pod nadzorom. No, pod "nadzorom", sami pa postajamo številka na seznamu.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
IgorP
Človekove pravice so nam vsem v pogubo! J...š ti varstvo osebnih podatkov!
MEFISTO
Končno se strinjam tudi s teboj, še posebej, ker gre pri tem v prvi vrsti za interese režimskih levičarjev, ko zabredejo v kriminal, in ker po drugi strani želijo ustvariti brezimno in brezspolno družbo, ko iz številke ne bo mogoče razbrati ali gre za Slovenca, Cigana ali migranta, takšnega in drugačnega in ne njihovega spola.
Friderik
Spet ena prismojena uredba porojena iz zbirokratiziranih in dementnih glav predobro plačanih uradnikov vladnih služb. Od nekdaj se ljudje med seboj indentificirajo z imenom in priimkom. Kaj naj bi bilo v tem spornega?!
"O, kako lepega dojenčka imate, kako mu je pa ime? " " 1234, varstvo osebnih podatkov, veš...."
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.