To je 30 konfliktov, ki jih Američani smatrajo kot "preventivne prioritete" v letu 2018
POSLUŠAJ ČLANEK
Tveganje nasilnih konfliktov narašča v več svetovnih regijah in to na način, ki bi lahko ogrozili interese ZDA in celo sprožili vojaški odziv.
Oboroženi konflikti prinašajo visoke finančne stroške in škodo v regiji, zato jih je najpametneje predvideti in ukrepati tako, da se jim izognemo, piše Svet za zunanje zadeve (CFR) v uvodniku svoje raziskave o razvoju konfliktov po svetu.
V nadaljevanju ameriški strokovnjaki za mednarodne odnose izpostavljajo 30 konfliktov, ki bi v letu 2018 lahko prizadeli ZDA. Najnevarnejša krizna žarišča so po njihovo Severna Koreja, Rusija, Iran, Sirija in Afganistan. Opozarjajo pa tudi na "balkanski sod smodnika".
Interese ZDA bi najbolj prizadel vojaški konflikt s Severno Korejo ter vojaško soočenje med Rusijo ter članicami NATO. Veliko škodo bi lahko povzročil tudi večji kibernetski napad, ki bi ciljal na ključna ameriška infrastrukturna omrežja.
Veliko škodo bi povzročil tudi večji teroristični napad na domačih ali zavezniških tleh, potencialno izveden s strani tujih ali lokalnih teroristov.
Ob že znanih grožnjah iz prejšnjih let so ameriški strokovnjaki letos na prioritetno listo uvrstili dve novi.
Na Bližnjem vzhodu bi ZDA verjetno najbolj prizadelo oboroženo soočenje Irana z ZDA ali katerim od njihovih zaveznikov, kar bi se lahko zgodilo zaradi vpletenosti Irana v regionalne konflikte in podpiranja vojaških skupin v drugih državah.
Konflikt bi se lahko zanetil še v Južnem Kitajskem morju, in sicer med Kitajsko in drugimi jugovzhodnimi azijskimi državami: Brunejem, Malezijo, Filipini, Tajvanom ali Vietnamom. CFR po drugi strani ocenjuje, da je oborožen spopad med Kitajsko in Japonsko na račun neposeljenega otočja Senkaku mnogo manj verjeten.
Razvoj in izbruh zgornjih konfliktov je sicer manj verjeten, kot recimo nasilni prevzem oblasti v Siriji ali pa povečano nasilje in nestabilnost v Afganistanu. Karkoli že, konflikti v nazadnje omenjenih državah bi imeli manjši neposreden vpliv na dogajanje na ameriških tleh.
CFR je s srednjo oceno označil možnost porasta nasilja v Mehiki, ki bi bil povezan z organiziranim kriminalom. Po podobni verjetnosti bi se lahko okrepilo tudi nasilje v vzhodni Ukrajini med ukrajinskimi silami in silami, podprtimi s strani Rusije, ter v Pakistanu zaradi povečanega števila vojaških skupin ter napetostmi med vlado in opozicijo. Pakistanu bi lahko grozil tudi vojaški konflikt z Indijo, če bi prišlo do večjega terorističnega napada ali nemirov v provinci Kašmir.
Na Bližnjem vzhodu obstaja zmerna možnost, da bi eskaliral konflikt med iraškimi silami in kurdskimi skupinami v Iraku. Nasilje bi se lahko razplamtelo tudi med kurdskimi oboroženimi skupinami in regularno vojsko v Turčiji in njenih sosedah. V Izraelu bi se lahko razvnel boj proti šiitski libanonski organizaciji Hezbolah na meji z Libanonom ali v Siriji, kot tudi v izraelsko-palestinskem odnosu.
Ekonomska kriza in politična nestabilnost v Venezueli bi lahko ponovno privedla do množičnih nemirov in begunskih valov, državljanska vojna v Jemnu bo najverjetneje še poglobila humanitarno krizo, po Somaliji bo še vedno pustošila militantna skupina Al-Šabaab. Čeprav je verjetnost konflikta v navedenih treh državah na visokem nivoji, pa ne bi imeli neposrednega vpliva na ZDA.
Oboroženi konflikti prinašajo visoke finančne stroške in škodo v regiji, zato jih je najpametneje predvideti in ukrepati tako, da se jim izognemo, piše Svet za zunanje zadeve (CFR) v uvodniku svoje raziskave o razvoju konfliktov po svetu.
V nadaljevanju ameriški strokovnjaki za mednarodne odnose izpostavljajo 30 konfliktov, ki bi v letu 2018 lahko prizadeli ZDA. Najnevarnejša krizna žarišča so po njihovo Severna Koreja, Rusija, Iran, Sirija in Afganistan. Opozarjajo pa tudi na "balkanski sod smodnika".
Konflikt s Severno Korejo in Rusijo najbolj smrtonosen
Interese ZDA bi najbolj prizadel vojaški konflikt s Severno Korejo ter vojaško soočenje med Rusijo ter članicami NATO. Veliko škodo bi lahko povzročil tudi večji kibernetski napad, ki bi ciljal na ključna ameriška infrastrukturna omrežja.
Veliko škodo bi povzročil tudi večji teroristični napad na domačih ali zavezniških tleh, potencialno izveden s strani tujih ali lokalnih teroristov.
Ob že znanih grožnjah iz prejšnjih let so ameriški strokovnjaki letos na prioritetno listo uvrstili dve novi.
Na Bližnjem vzhodu bi ZDA verjetno najbolj prizadelo oboroženo soočenje Irana z ZDA ali katerim od njihovih zaveznikov, kar bi se lahko zgodilo zaradi vpletenosti Irana v regionalne konflikte in podpiranja vojaških skupin v drugih državah.
Konflikt bi se lahko zanetil še v Južnem Kitajskem morju, in sicer med Kitajsko in drugimi jugovzhodnimi azijskimi državami: Brunejem, Malezijo, Filipini, Tajvanom ali Vietnamom. CFR po drugi strani ocenjuje, da je oborožen spopad med Kitajsko in Japonsko na račun neposeljenega otočja Senkaku mnogo manj verjeten.
Razvoj in izbruh zgornjih konfliktov je sicer manj verjeten, kot recimo nasilni prevzem oblasti v Siriji ali pa povečano nasilje in nestabilnost v Afganistanu. Karkoli že, konflikti v nazadnje omenjenih državah bi imeli manjši neposreden vpliv na dogajanje na ameriških tleh.
Od Mehike preko Ukrajine do Indije
CFR je s srednjo oceno označil možnost porasta nasilja v Mehiki, ki bi bil povezan z organiziranim kriminalom. Po podobni verjetnosti bi se lahko okrepilo tudi nasilje v vzhodni Ukrajini med ukrajinskimi silami in silami, podprtimi s strani Rusije, ter v Pakistanu zaradi povečanega števila vojaških skupin ter napetostmi med vlado in opozicijo. Pakistanu bi lahko grozil tudi vojaški konflikt z Indijo, če bi prišlo do večjega terorističnega napada ali nemirov v provinci Kašmir.
Na Bližnjem vzhodu obstaja zmerna možnost, da bi eskaliral konflikt med iraškimi silami in kurdskimi skupinami v Iraku. Nasilje bi se lahko razplamtelo tudi med kurdskimi oboroženimi skupinami in regularno vojsko v Turčiji in njenih sosedah. V Izraelu bi se lahko razvnel boj proti šiitski libanonski organizaciji Hezbolah na meji z Libanonom ali v Siriji, kot tudi v izraelsko-palestinskem odnosu.
Ekonomska kriza in politična nestabilnost v Venezueli bi lahko ponovno privedla do množičnih nemirov in begunskih valov, državljanska vojna v Jemnu bo najverjetneje še poglobila humanitarno krizo, po Somaliji bo še vedno pustošila militantna skupina Al-Šabaab. Čeprav je verjetnost konflikta v navedenih treh državah na visokem nivoji, pa ne bi imeli neposrednega vpliva na ZDA.
Poleg zgoraj omenjenih konfliktov CFR navaja še nekatere, ki bi se lahko razplamteli, vendar nimajo velikega vpliva za ZDA.
Med takšna konfliktna območja so uvrstili Nigerijo, Libijo, Sahel, Južni Sudan, Demokratično republiko Kongo, Kenijo, Zimbabvo, Centralno afriško republiko ter države Balkana: Albanijo, Bosna in Hercegovino, Hrvaško, Kosovo, Makedonijo, Črno goro in Srbijo. Pri tem je potrebno opozoriti, da so se konflikti na Balkanu na seznamu pojavili na novo.
Med takšna konfliktna območja so uvrstili Nigerijo, Libijo, Sahel, Južni Sudan, Demokratično republiko Kongo, Kenijo, Zimbabvo, Centralno afriško republiko ter države Balkana: Albanijo, Bosna in Hercegovino, Hrvaško, Kosovo, Makedonijo, Črno goro in Srbijo. Pri tem je potrebno opozoriti, da so se konflikti na Balkanu na seznamu pojavili na novo.
Balkan spet postaja sod smodnika (oziroma nikoli ni prenehal biti)
Balkan je od nekdaj, sploh pa po vojnah ob razpadu Jugoslavije, v očeh velesil veljal kot sod smodnika, kar za mnoge strokovnjake nikoli ni prenehal biti. In zadnje čase je Balkan "ponovno začel goreti," se je po pisanju Al Jazeera Balkans slikovito izrazil slovaški premier Robert Fico. Ta rešitev vidi v tem, da se nekaterim balkanskim državam ponudi evropska perspektiva, saj bo drugače nestrpnost v regiji začela rasti.
Z ameriško analizo Balkana kot srednje nevarnosti izbruha se strinja tudi Profesor na zagrebški Visoki šoli za mednarodne odnose in varnost Marinko Ogorec, ki upa, da balkanskega soda spodnika ne bo kdo ponovno prižgal.
Direktor novosadskega Centra za regionalizem Aleksander Popov kot zaskrbljujoči točki omenja predvsem Bosno in Hercegovino ter Kosovo. Izpostavlja pa tudi dejstvo, da so države še vedno tranzitivne, demokracija je še v povojih, pojem pravne države se še ni izoblikoval, še vedno je veliko korupcije in brezposelnosti.
Podobnega mnenja je tudi strokovnjak za varnost Dario Kuntić, ki poleg tega pravi, da se napetosti v regiji ne sme spregledati, in opozarja na pomembno vlogo Rusije, ki si prizadeva izkoristiti politično in gospodarsko šibkost regije, da bi okrepila svoj vpliv na Balkanu.
Balkan je od nekdaj, sploh pa po vojnah ob razpadu Jugoslavije, v očeh velesil veljal kot sod smodnika, kar za mnoge strokovnjake nikoli ni prenehal biti. In zadnje čase je Balkan "ponovno začel goreti," se je po pisanju Al Jazeera Balkans slikovito izrazil slovaški premier Robert Fico. Ta rešitev vidi v tem, da se nekaterim balkanskim državam ponudi evropska perspektiva, saj bo drugače nestrpnost v regiji začela rasti.
Z ameriško analizo Balkana kot srednje nevarnosti izbruha se strinja tudi Profesor na zagrebški Visoki šoli za mednarodne odnose in varnost Marinko Ogorec, ki upa, da balkanskega soda spodnika ne bo kdo ponovno prižgal.
Direktor novosadskega Centra za regionalizem Aleksander Popov kot zaskrbljujoči točki omenja predvsem Bosno in Hercegovino ter Kosovo. Izpostavlja pa tudi dejstvo, da so države še vedno tranzitivne, demokracija je še v povojih, pojem pravne države se še ni izoblikoval, še vedno je veliko korupcije in brezposelnosti.
Podobnega mnenja je tudi strokovnjak za varnost Dario Kuntić, ki poleg tega pravi, da se napetosti v regiji ne sme spregledati, in opozarja na pomembno vlogo Rusije, ki si prizadeva izkoristiti politično in gospodarsko šibkost regije, da bi okrepila svoj vpliv na Balkanu.
Povezani članki
Zadnje objave
V Velenju vzklikali: "Lopovi! Lopovi!"
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.