To je 30 konfliktov, ki jih Američani smatrajo kot "preventivne prioritete" v letu 2018

Tveganje nasilnih konfliktov narašča v več svetovnih regijah in to na način, ki bi lahko ogrozili interese ZDA in celo sprožili vojaški odziv.

Oboroženi konflikti prinašajo visoke finančne stroške in škodo v regiji, zato jih je najpametneje predvideti in ukrepati tako, da se jim izognemo, piše Svet za zunanje zadeve (CFR) v uvodniku svoje raziskave o razvoju konfliktov po svetu. 

V nadaljevanju ameriški strokovnjaki za mednarodne odnose izpostavljajo 30 konfliktov, ki bi v letu 2018 lahko prizadeli ZDA. Najnevarnejša krizna žarišča so po njihovo Severna Koreja, Rusija, Iran, Sirija in Afganistan. Opozarjajo pa tudi na "balkanski sod smodnika". 

Konflikt s Severno Korejo in Rusijo najbolj smrtonosen

Interese ZDA bi najbolj prizadel vojaški konflikt s Severno Korejo ter vojaško soočenje med Rusijo ter članicami NATO. Veliko škodo bi lahko povzročil tudi večji kibernetski napad, ki bi ciljal na ključna ameriška infrastrukturna omrežja.

Veliko škodo bi povzročil tudi večji teroristični napad na domačih ali zavezniških tleh, potencialno izveden s strani tujih ali lokalnih teroristov.

Ob že znanih grožnjah iz prejšnjih let so ameriški strokovnjaki letos na prioritetno listo uvrstili dve novi.

Na Bližnjem vzhodu bi ZDA verjetno najbolj prizadelo oboroženo soočenje Irana z ZDA ali katerim od njihovih zaveznikov, kar bi se lahko zgodilo zaradi vpletenosti Irana v regionalne konflikte in podpiranja vojaških skupin v drugih državah.

Konflikt bi se lahko zanetil še v Južnem Kitajskem morju, in sicer med Kitajsko in drugimi jugovzhodnimi azijskimi državami: Brunejem, Malezijo, Filipini, Tajvanom ali Vietnamom. CFR po drugi strani ocenjuje, da je oborožen spopad med Kitajsko in Japonsko na račun neposeljenega otočja Senkaku mnogo manj verjeten.

Razvoj in izbruh zgornjih konfliktov je sicer manj verjeten, kot recimo nasilni prevzem oblasti v Siriji ali pa povečano nasilje in nestabilnost v Afganistanu. Karkoli že, konflikti v nazadnje omenjenih državah bi imeli manjši neposreden vpliv na dogajanje na ameriških tleh.

Od Mehike preko Ukrajine do Indije

CFR je s srednjo oceno označil možnost porasta nasilja v Mehiki, ki bi bil povezan z organiziranim kriminalom. Po podobni verjetnosti bi se lahko okrepilo tudi nasilje v vzhodni Ukrajini med ukrajinskimi silami in silami, podprtimi s strani Rusije, ter v Pakistanu zaradi povečanega števila vojaških skupin ter napetostmi med vlado in opozicijo. Pakistanu bi lahko grozil tudi vojaški konflikt z Indijo, če bi prišlo do večjega terorističnega napada ali nemirov v provinci Kašmir.

Na Bližnjem vzhodu obstaja zmerna možnost, da bi eskaliral konflikt med iraškimi silami in kurdskimi skupinami v Iraku. Nasilje bi se lahko razplamtelo tudi med kurdskimi oboroženimi skupinami in regularno vojsko v Turčiji in njenih sosedah. V Izraelu bi se lahko razvnel boj proti šiitski libanonski organizaciji Hezbolah na meji z Libanonom ali v Siriji, kot tudi v izraelsko-palestinskem odnosu.

Ekonomska kriza in politična nestabilnost v Venezueli bi lahko ponovno privedla do množičnih nemirov in begunskih valov, državljanska vojna v Jemnu bo najverjetneje še poglobila humanitarno krizo, po Somaliji bo še vedno pustošila militantna skupina Al-Šabaab. Čeprav je verjetnost konflikta v navedenih treh državah na visokem nivoji, pa ne bi imeli neposrednega vpliva na ZDA.