Tito se vrača v protokolarne prostore Republike Slovenije: "Posmeh demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic"

Uredništvo
Fotografija je simbolična. Foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada je na četrtkovi seji odgovorila na poslansko vprašanje o usodi bronastih skulptur, ki so zdaj postavljene v Depoju na prostem v Pivki in med katerimi je tudi kip Josipa Broza Tita. Njihovo vrnitev v park Brdo pri Kranju vlada podpira. 

Da gre za podžiganje kulturnega boja, je prepričan dr. Jože Dežman, ki se sprašuje, če bo "verska vnema nadomestila pravno državo".

Po mnenju dr. Helene Jaklitsch gre pri odločitvi za posmeh demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic. "Tako odločitev je mogoče razumeti tudi kot vztrajno zanikanje grozljivih zločinov, ki jih je komunizem, kot eden izmed treh totalitarizmov, ki so jih Slovenci izkusili v 20. stoletju, povzročil slovenskemu narodu."

Poslansko vprašanje poslanke SDS Anje Bah Žibert se je glasilo takole: "Ali ministri spoštujejo odločbe Ustavnega sodišča? Glede na to, da Tito v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim, kako komentirate željo ministrice za kulturo, da vrne Titov spomenik na posestvo Brdo pri Kranju? Ali ima vlada težnje po vrnitvi totalitarnega režima oziroma ali deli stališče ministrice za kulturo, ki s tovrstnimi izjavami kaže, da ji je totalitarni komunistični režim blizu?"

Vlada: Spomenik maršalu Titu sodi na Brdo


Vir: Twitter


Na poslansko vprašanje je vlada odgovorila, da je vrnitev umetniških del na posestvo Brdo utemeljena, saj naj bi bil del zbirke "brez jasne strokovne utemeljitve in mimo veljavnih zakonskih postopkov in soglasij prenesen v Pivko". Ključni razlog za odstranitev, ustrezna konservatorsko-restavratorska obravnava, je po mnenju vlade "le izgovor za arbitrarni prenos kipov". 

O kipu Tita pa pravijo: "Kot pomemben del zbirke kipov s posestva Brdo pri Kranju tudi spomenik maršalu Titu po našem mnenju sodi v parkovno ureditev protokolarnega posestva in ga ni smiselno arbitrarno izdvajati od ostalih kipov." 

Dežman: Je izpoved vere posledica spovedi pri vrhovnem svečeniku?


Na odločitev vlade se je v petek odzval dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS). V odprtem pismu, naslovljenem na premierja Roberta Goloba, se je najprej vprašal, posledica česa je odločitev vlade:

"Ali je ta izpoved vere posledica spovedi, ki ste jo imeli pri vrhovnem svečeniku titoizma/kučanizma? [...] Ali vam je bila med spovednimi pokorami naložena tudi ta, da morate uresničiti pobudo Milana Kučana, ki vam jo je razkril na partizanski Pokljuki 9. julija 2022, ko je Vladi RS naročil: ‘Prepričan sem, da lahko s tega našega srečanja sporočimo podporo zahtevi, da se kipi vrnejo na Brdo. Sedanja vlada s tem verjetno ne bo imela težav.’ Res, božji mlini meljejo …"

V nadaljevanju predsedniku vlade priporoča, naj ohrani zdravo pamet in naj imajo odločitve vlade podlago v resničnosti. Vladna izjava je po Dežmanovih besedah namreč "polna trditev, ki temeljijo bolj na verski vnemi kot dokazanih dejstvih".

O lažnivih trditvah


Dežmana zanima, kateri predpisi naj bi bili kršeni pri postavitvi Depoja na prostem v Pivki. "Imamo kulturno-varstvene pogoje in v njih je zahtevano, da investitor pridobi restavratorsko-konzervatorski program. Ta program je pripravljen in je bil javno predstavljen. Sredstva za izvedbo tega programa Restavratorskemu centru zagotovi Ministrstvo za kulturo."

Kot pravi, je lažniva tudi trditev, da naj bi si MNZS "ostale kipe ob prenosu tako rekoč prisvojil". Kipi so bili po besedah Dežmana v muzej preneseni z ustreznimi pogodbami.

"Predvsem pa je bila postavitev depoja na prostem v programu MNZS za leto 2022. Da je bilo s programom vse v redu, je potrdilo tudi Ministrstvo za kulturo že pod ministrico Asto Vrečko, ki je odobrilo programirana sredstva za postavitev."

O podžiganju kulturnega boja


"Zato je skrajno nenavadno, da se s sklepom Vlade RS ustvarjajo izredne razmere, podžiga kulturni boj. [...] Ali bo verska vnema nadomestila pravno državo?" se sprašuje Dežman.

Ob tem dodaja, da je postavitev v Pivki v letu 2022 videlo več kot 40.000 obiskovalcev – mnogokrat več, kot je bilo tistih, ki so kipe videli v Vili Bled, na Brdu in v Poljčah. Če kipov, ki so bili zanemarjeni in nemarno postavljeni, ne bi strokovno obravnavali, bi na Brdu in v Poljčah čakali na svoj klavrni konec, zaključuje Dežman.


Helena Jaklitsch: Odločitev je mogoče razumeti kot vztrajno zanikanje grozljivih zločinov komunizma


Za komentar smo prosili zgodovinarko, sociologinjo in nekdanjo ministrico dr. Heleno Jaklitsch. Odziv objavljamo v celoti:

"Kip Josipa Broza Tita spada v muzej, ne pa v park Brdo, ki je protokolarni objekt Republike Slovenije. Da je Tito, kot vodja nekdanje države, simbol povojnega totalitarnega komunističnega režima, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je že pred leti jasno povedalo Ustavno sodišče.

Odločitev o vrnitvi kipov v park, kjer državni vrh redno gosti tuje državnike, zato pomeni posmeh demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic, za kar smo se Slovenci odločili pred dobrimi tridesetimi leti na prvih večstrankarskih in demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni. Tako odločitev je mogoče razumeti tudi kot vztrajno zanikanje grozljivih zločinov, ki jih je komunizem, kot eden izmed treh totalitarizmov, ki so jih Slovenci izkusili v 20. stoletju, povzročil slovenskemu narodu.

Toda če res hočemo mladim generacijam sporočiti, da nobeno nasilje in noben zločin ni opravičljiv, da noben totalitarizem ni dober, potem moramo to tudi jasno povedati. Tudi z dejanji na najvišji politični ravni. Vrnitev Titovega kipa na Brdo tega sporočila zagotovo ne prinaša."


Levica o Kučanovi pobudi: Spomenik revolucije na Trgu republike ostane nedotaknjen


Vlada je na četrtkovi seji prevzela pobudo nekdanjega predsednika Milana Kučana o postavitvi spomenika osamosvojitve. O pobudi smo pisali v članku Kučan se le odpoveduje revoluciji v prid osamosvojitvi.

Če je bilo iz Kučanove pobude razumeti, da bi spomenik osamosvojitve stal na mestu, kjer je zdaj spomenik revolucije, pa daje vlada signale, da se za odstranitev slednjega ne bodo zavzemali. Sklep vlade namreč o odstranitvi ne govori, pomenljiv pa je tudi odziv Levice:

https://twitter.com/strankalevica/status/1656653451177381888

Turk: Najprej rehabilitacija, potem restavracija, potem par-nepar


Profesor in nekdanji minister dr. Žiga Turk se je na dogajanje odzval na Twitterju s sledečimi besedami: "Odstraniti spomenik revoluciji je za narodovo mentalno zdravje bolj potrebno kot postaviti spomenik osamosvojitvi. Je pa degutantno, da ‘ponosni nasledniki’ tistih, ki so porazirali praktično vse predvojne spomenike in leta 1945 na novo začeli šteti čas, zdaj podučujejo levo in desno, da se spomenikov ne podira."

"Vse skupaj čedalje bolj diši po še enem manevru preusmerjanja pozornosti stran od katastrofalnih rezultatov na področjih, ki so osnovna dejavnost vlade. Kar spomeniki niso," dodaja Turk.

O vračanju Tita na Brdo pa je zapisal:

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1656729935233396738
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Ljubljani udarili po Judih. Antisemitizem ima globoke korenine tudi v komunizmu
  • 16. 11. 2023
Mitja Ferenc: Arheološko odkritje ene steklenice iz antike dobi v medijih več odziva kot ekshumacija posmrtnih ostankov 3.400 oseb. (2. del)
  • 17. 02. 2024
Zmaga vatikanske diplomacije v Nikaragvi: škof Alvarez in 18 drugih duhovnikov izpuščenih iz zapora ter prepeljanih v Rim
  • 16. 01. 2024