Tiranija koalicije na hrbtu staršev in otrok. Se vidimo v naslednji vojni.

Embed from Getty Images
Vsakomur, ki je danes spremljal argumentacijo, razmišljanje, če temu lahko sploh to rečemo, in izjave parlamentarnih predstavnikov delovnega ljudstva, je jasno, da ti ljudje ne predstavljajo več svojega ljudstva. Odprto priznavanje, da je treba podpreti zakon, da bodo lahko ostali v sedlu. Posmehljivo pošiljanje staršev na sodišče, naj tam iščejo pravico. Ter dvom v potrebnost Ustavnega sodišča, ker bo majhna skupina ljudi odločala o "briljantnih" zamislih avantgarde, ki se jih koalicija drzne poimenovati zakoni. Vse to in še več v še eni ediciji: moč preglasovanja kot orodje parlamentarne kvazi-demokracije.

Včeraj je razum ostal pred parlamentom. Komedija norosti in sprenevedanja. Boj za obstanek kot kralji na Betajnovi. Vse skupaj le vrh ledene gore ene preproste ideje, ki jo nekateri uveljavljajo že sedemdeset let z vsemi možnimi sredstvi, puško ali glasovalnim kartončkom: mi smo avantgarda. Mi vladamo, vi ubogate. In zakon za nas ne velja. Mi smo nad tem.
Temelj predloga zakona in argumentacija naših rdečih parlamentarcev ni nič drugega kot ideja, da mora država vzgajati otroke.

Na koncu dneva ne gre za popolnoma nič drugega. Včerajšnje glasovanje je prevečkrat že uresničena obljuba iz večera osamosvojitve. Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan. In ta jutri živimo zadnjih 28 let. Nov dan za novo generacijo politikantskih falotov, družbenih delavcev in ostalih izumov samoupravnega ropanja lastne domovine. Kajti temelj predloga zakona in argumentacija naših rdečih parlamentarcev ni nič drugega kot ideja, da mora država vzgajati otroke. Država bo poskrbela, da se bo učilo prava mnenja, pravo zgodovino in pravo prihodnost. Brez tega je namreč nemogoče obdržati na dolgi rok situacijo, kjer ima mafija svojo državo.

Preganjanje zasebnega za narodov blagor


Gledamo gospodarsko in razvojno rast povsod okrog sebe. Samo pri nas je ni. Samo pri nas ni velikih tujih investicij, ker mi zmoremo sami. Za narodov blagor in narodni interes. Vse samo zato, da se obdrži nadzor. Kajti, če v to našo Slovenijo spustimo nekaj več prepiha in dnevne svetlobe, bo morda pa le "pridni, poslušni, delavni" Slovenec dojel, da se ga obira do kosti pri živem telesu. Na vsakem koraku.

Civilna inicativa staršev, ki se je rodila ob tem zadnjem poskusu spremembe naše države iz nazivne ustavne demokracije v rdeče prosvetljeni parlamentarni absolutizem, je kot glas vpijočega v puščavi. Samo, da je ta puščava polna ljudi, ki se jim dogajajo podobne krivice že leta, vendar so povoženi v svojih prizadevanjih. Prizadevanja teh staršev so kot tisto malo prepiha, ki nastane pri špranji v oknu. Ravno toliko, da se prebivalci te polteme ne zadušimo.

In očitno je, da vsem to v bistvu po malem ustreza. Na levi, na desni. Bolj blizu oltarja in bolj daleč stran. Vzdrževanje stanja. Vzdrževanje situacije, kot je. Da ustaljena omrežja in ustaljeni sistemi lahko še naprej živijo v tej poltemi.

Toda dokler bomo, predvsem na desni, raje tolkli drug drugega po kolenih, ne bo dovolj hitro bolje. Ko bo šel študent stavkat za srednjo medicinsko sestro; starš iz javnega vrtca za starša iz zasebnega; babica za štipendijo dijakov. Vse z idejo spoštovanja dostojanstva posameznika in urejanje skupnega preko ustavno demokratične ureditve. Takrat bomo vedeli, da je državljanska vzgoja v naših družinah, mladinskih skupinah, župnijah,... uresničila tisočletne sanje Slovencev po lastni državi. Kajti osamosvojili smo se, osvobodili pa res očitno še ne.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30