Tine Skok: Dražgoška pietá: Bog tudi v Dražgošah odpira okno upanja

Priporočamo

Uredništvo

Komentarjev: 29
Ive Šubic, Dražgoška pietá, olje na platnu, 80 x 100 cm, 1977 (Foto: Tomaž Lunder)

Bliža se proslava obletnice Dražgoške bitke. Ob tej priložnosti je dražgoški župnik Tine Skok objavil zanimivo razmišljanje o tem travmatičnem dogodku.

Dražgoše danes poznamo po vsakoletni januarski proslavi in po orjaškem spomeniku. Ob dostopu do njega je akademski slikar Ive Šubic postavil ogromen mozaik s prizori Dražgoške bitke.

Toda to ni njegova edina upodobitev tega dogodka. V tistem času je ustvaril tudi presunljivo sliko matere, ki v naročju drži mrtvega otroka. Ta slika je drugačna, nič epskega ni na njej. Prav njeno sporočilo si dražgoški župnik vzame kot osrednji element svojega razmišljanja.

Dražgoška Pietá

Izvirna Pietá je Božja Mati Marija na Kalvariji pod križem z mrtvim Jezusom v naročju. Krog in krog Kalvarije se odpira horizont sveta, za katerega je njen Sin Jezus daroval življenje, da bi mi vsi imeli življenje.

Šubičeva Pietá pa je mati z ubitim otrokom v naročju, zaprta v prostoru za debelimi zidovi in zastraženo lino… Zdi se, da odrešenjska žrtev Božjega Sina Jezusa tja ne prodre. Toda, če je ta dražgoška žena imenovana pietá, moremo na sliki ugledati tudi odsev Božje Matere. Neposredno jo vidimo v podobi trpeče matere z ubitim otrokom v naročju. Simbolno pa jo kot Mater upanja zremo tudi v lini nad njo. Lina kljub vojaški straži predstavlja okno upanja, ki ga Bog odpre takrat, ko mu človek zapre vrata.

Bog je tudi v Dražgošah odpiral okno upanja, dodaja Skok. Drugače cerkev zaradi nejevolje oblasti skoraj zagotovo ne bi mogla biti končana. Osem let kasneje so v vasi postavili spomenik, leto kasneje pa je nastala še slika Dražgoška pietá.

Kaj se je dogajalo, da je avtor po gradnji spomenika narisal še sliko? Kaj je zaprto, zamolčano, utišano in zastraženo za zidovi in ne sme priti na dan? Se je teh bolečih spominov dovoljeno dotikati? Se o njih sme govoriti?

Jezus pred zadnjo večerjo učencem ob napovedi preganjanj ne pove vsega: »Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi (Jn 16,12). Napovedal pa je, da pride čas, ko pride on, Duh resnice, ki nas bo uvedel v vso resnico (prim. Jn 16,13).

Nad Dražgoško pietá je odprto okno upanja, dodaja Skok. In zaključuje:

Naj nam pietá z nedopovedljivo močjo še naprej sporoča tragiko nasilne in krivične smrti in hkrati odstira prostor veri v večno resnico in pravico, ki bo imela na koncu zadnjo besedo. Resnico, ki nas bo osvobodila.

 

Povezani članki

29 komentarjev

  1. Uredništvo – priptavili ste zelo dober članek. Vedno smo poslušali v šoli, kako so bili hrabri partizani, ki so se borili proti Nemcem.
    Sedaj pa vemo, da so Nemci ob prihodu dejali, da za vsakega pobitega Nemca, bo umrlo toliko civilistov v bližnji vasi. In to se je zgodilo v Dražgoščah. Partizani so točno vedeli, da če bodo v bližini vasi ustrelili par Nemcev, bo gorela cela vas. Ko se je to zgodilo, so se partizani VARNO umaknili v gozdove Jelovice. In to sedaj PROSLAVLJAJO.

    Kot osnovnošolka, sem bila okrog leta 1959 tam na ŠOLSKEM izletu. Razrednik, ki je bil doma iz Škofje Loke, nam je v Dražgoščah razlagal, kako so se partizani hrabro borili. Pokazal nam je SKALO in dejal: “Vidite, to je Bičkova skala. Za to skalo je bil mlad partizan, ki je hrabro streljal na NEMCE.” In mi otroci smo občudovali to “hrabrost”. Saj druje plati te “medalje” nismo poznali. Danes pa vemo, da so parlizani kle IZZIVALI, nastradali pa so NEDOLŽNI vaščani Dražgoš.

    Tam okrog leta 1980, sta se v naši hiši po čudnem spletu okoliščin – ISTOČASNO srečala dva Gorenca, doma iz okolice Dražgoš. Nastala je prav moreča “scena” Ta dva Gorenca “sta si skoraj skočila v lase, ko sta se spoznala, ker se od vojne dalje še nista srečala. Po njihovih GROBIH besedah, je bilo spoznati, da je bil eden takrat del PARTIZANOV, ki so z napadi Nemcev sprožili POŽIG vasi. Drugi pa je bil eden izmed sorodnikov vaščanov Dražgoš, ki so izgubili dom v plamenih tistega dne. Mož je vse skupaj čudno gledal in jih skušal pomiriti. Oba sta odšla vsak s svojim prepričanjem in nobenega nismo nikoli več videli. Spoznali pa smo da DRAŽGOŠE niso tisto, kar smo GLEDALI na TV ekranih.

    Žalostno je, da to tragedijo sedaj ZZB in komunisti izkoriščajo, kor predvolilne kampanje. Dejansko praznujejo TRAGEDIJO DOMAČIH prebivalcev.

    • Igor,kako si upaš primerjati neprimerljivo ne da bi zapisal,zakaj sta se zgodili obe tragediji ? Čeprav zanikaš levičarstvo,je tvoja podlaga levičarstvo.
      Lidice in Dražgoše sta dve veliki tragediji ! Obe sta nerazumni.Obe imata vsaka svoja ozadja.Obema je skupno ogromno grozljivih smrti.Ubijali so Nemci! Dokazano !
      Vendar je razlika, Dražgoše so bile izven pameti.Očitno so komunisti hoteli tragedijo.Hoteli so poboje.Hoteli so maščevanje Nemcev. Drugače se te tragedije ne da razumsko razložiti.
      Če bi bili komunisti domoljubi,bi že 6.aprila bili s puškami na meji in bi se Nemcem uprli,pa se niso.Celo več,pozdravljali so Nemce in z njimi sodelovali do 21.6.1941 !! Upirali so se drugi,ki so jih komunisti izdajali in konec leta 1941 pobijali. Bili so v obrambi Stalina izvajali revolucijo,malo napadali okupatorje.Varali so domoljube in jih s pretvezami obrambe domovine,naroda, izkoriščali za revolucijo,celo so jim dovolili malo braniti domovino.
      “Dražgoše” so primer,ko so komunisti z zvijačo naperili nemške policaje na vaščane Dražgoš,sami pa so jo “podurhali” na Jelovico.Vaščani so ostali sami,brez zaščite.Nemci so se zverinsko znesli nad njimi in požgali vas.Komunisti pa mirno skriti preživeli na Jelovici.Katastrofa.
      Katastrofa vaščanov in vasi Dražgoše se je nadaljevala tudi po letu 1945.Ni bilo zadosti pobijanje vaščanov v letu 1942.Nadaljevalo se je tako,da so komunisti na dan zločina prirejali manifestacije,ki so redno odpirale nikoli nezaceljene rane vaščanov.Nič krivih !
      Po letu 1990 se je dalo še več zvedeti,kaj se je dogajalo tiste usodne dni v januarju 1942 in vse potem po letu 1945. Tisti čas so si šele upali odkrito spregovoriti.In ko smo to slišali.Je postalo kristalno jasno kakšni katastrofi so komunisti botrovali.
      Na svoj način to še danes počnejo z vsemi govori in prireditvami.Dražgoš nočejo pustiti pri miru.Niti toliko nimajo empatije in posluha,da bi dovolili ljudem v Dražgošah vsaj malo miru.
      Če kdo neti razdor v narodu so to komunisti,dediči komunistov in levičarji.
      Proslavljati tragedijo vaščanov,ki so glavne žrtve na “oltarju revolucije”, je sprevrženo dejanje !
      Povsem se strinjam s Kraševko,APMMB2jem in ostalimi komentatorji,ki vidijo Dražgoše kot povsem nepotrebno tragedijo ,ki so jo pomagali povzročiti komunisti ( jasno ločim med komunisti in partizani,ki so imeli v mislih samo in samo boj proti okupatorjem !).
      Sprašujem se : če so se komunisti, res borili proti okupatorjem,zakaj so morali iti v vas Dražgoše ? Precej daleč od vasi je veliko bolj primernih mest za zasede in napade.Ne,komunisti so očitno hoteli v vas in jo hoteli izpostaviti.In so jo ! Ker so poznali in vedeli,kaj se lahko zgodi,so tudi oni poleg Nemcev odgovorni za posledice, za grozovit pomor nedolžnih ljudi.
      Na koncu: zakaj niso do konca branili ljudi-vaščane ? Zakaj niso organizirali umik vaščanov ? Zakaj niso spoštovali prošenj ljudi, naj v vasi ne počnejo tega,kar so počeli ?
      Noben odgovor ni zadovoljiv,razen prevzema odgovornosti !

    • Gospod Igor,
      represarije so še sedaj dovoljene in takrat streljanje talcev ni bilo pravno sporno. Pravno sporna je samo številka talcev v Srbiji, v Sloveniji pa niti to ne. Torej! MEDNARODNO VOJNO PRAVO!!

      Komunistične povojne morije pa ni mogoče pravno opravičiti. Upam, da vaš oče ni bil srbski komunist, ki je sodeloval kot morilec oziroma organiziral morijo. Morijo so izvajali predvsem domačini, kdor ni hotel streljati, so ga takoj postavili na stran streljanih.

      • Igor,ti vseskozi dokazuješ s svojimi mislimi,ki jih ubeseduješ, svoje nepoznavanje zgodovine ali pa namerno pritlehno zavajanje.
        Ljudje,ki so doživeli in preživeli tragedijo, so navkljub strahu pustili nedvoumna pričevanja.Povedali so kaj se jim je dogajalo po letu 1945.Trpeli so tudi tedaj!
        In ti upaš vsa ta pričevanja mrtvo-hladno zmetati v koš desničarske propagande!
        Čeprav si levičar,a res te ni niti malo sram tako pisati ? A si res tako brezdušen,neusmiljen,hladen ? Veliko,povsem nedolžnih ljudi je takrat končalo svoja življenja.Vzeta jim je bila prihodnost-življenje!
        Zakaj ? Po eni strani,zaradi pohlepa in zločinskosti(Nemci) in po drugi strani zaradi revolucije(komunisti) ! Vse to je ja noro!

  4. Pri slavljenju NOB gre za dva bistvena nesporazuma, za načrtno zavajanje.
    Vsak okupator je po mednarodnih konvencijah dolžan uspostaviti civilno oblast na okupiranem ozemlju. Ta oblas mora delovati, saj civilno prebivalstvo kljub okupaciji potrebuje red, ki ga morajo uspostaviti okupacijske oblasti.
    Na področju, ki ga je zavzela nacistična Namčija je bil slučaj še za las bolj specifičen, saj je ta del bil kmalu po okupaciji priključen nemškemu rajhu in so na okupiranem ozemlju veljali zakoni nacistične Nemčije, prebivalci pa so bili praktično nemški državljani.
    Popolnoma jasno je bilo, da so pri civilni upravi morali sodelovati tudi Slovenci. Nekdo je moral odstranevati ruševine, deliti karte, voziti vlake, gasiti požare, pokopavati mrtve in podobno.
    Najstrožje je bilo prepovedano ropanje, karaja, umori. Seveda pa je bilo nastrožje prepovedano tudi kakršnokoli delovanje proti režimu.
    Vsako takšno delovanje je bilo možno kaznovati s smrtno kaznijo.
    Nemška okupacijska oblast je imela vedno dovoj prestopnikov v zaporih, ki so bili v trenutku lahko talci, če se je zgodila najmanjša diverzija nekje na terenu.
    Brezčutno so tako pobijali talce, povsem nedolžne ljudi, ki so se neznatno prekršili proti okrutnim predpisom nacistične Nemčije.
    Prebivalstvo je bilo o tem obveščeno Tudi partizani. Ti so bili na boljšem, saj za njih niso veljali strogi zakoni, saj so se skrivali po gozdovh in na nenaseljenem področju. Tamo so izvajal svoje aktivnosti, ki pa so jih okupatorji prav tako sankcionirali in so se zaradi dverzij inraznih drugih dejanj znašali nad civilnim prebivalstvom.
    Kaj hito se je vzpostavio razerje 1:10. Se pravi za enega padlega Nemca je bilo ustreljenih deset Slovencev.
    Nznatne , nepomebne partizaske akcije so tako terjale ogromne žrtve, ki so znatno presegale sicer strahotni okupacijski teror.
    O tem, da je okupator uvedel civilno oblast praktično noben častilec NOB o tem ne govori.
    Okupatorje prikazujejo v glavnem kot notorične morilce, ki so so samopašno pobijali Slovence.
    Njaznačilnejši je kruti poboj tacev v Frankolovem.
    Tam so partizani iz zasede ubili gauleiterja, visokega nemškega funkcionarja. Za osvoboditev Slovenije ta uboj ni imel nobenega pomena. Za njegovo glavo pa je bilo pobitih sto nedolžnih Slovencev. Še danes žalujemo za njimi, malo kdo pa ve, kdo je bil partizanski junak, ki je ukazal uboj gauleterja in povzročil tako hud pomor Slovecev.
    Drugi prav tako zamolčani nesporazum pa je organizacija partizanske vojske.
    Vaska vojska mora imeti logistiko, se pravi del enot, ki skrbijo za oskrbo vojske z orožjem , strelivom in pred vsem s hrano in opremo.
    Prav logistike partizanska vojska ni imela. Del opreme so parizani dobili z morebitnimi uspešnimi akcijami, ko so napadli in premagali kakšno sovražnikovo enoto. To so bile res redke, zelo redke izjeme.
    Drugi,nekoliko večji del oskrbe so predstavljali prostovoljni prispevki, ki so jih zbirali aktivisti na terenu. Te so prispevali v glavnem sodrodniki partizanov, ki pač niso šli v partizane.
    Največji del oskrbe pa so predstavljali tako imenovani prisilni odvzemi. Ti so bil doseženi z ustrahovanjem civilega prebivalstva. Nikjer niso bili uzakonjeni. Niso bili opredeljni, niti količinsko, niti se ni vedelo, kdo so zavezanci, kako in kdaj morajo prispevati.
    Vsak upor prisilnemu odvzemu je bi kruto maščevan. Vrstili so se poboji, požigi in takšna prisila je dobila vse bolj obliko organiziranega ropa in hudodestva.
    Stanje se je nekoliko izboljšalo ob kapitulaciji Italije. Takrat so partizani prišli do velikih količin orožja in streliva in oblek, ter obutve. Hrano pa so še naprej morali v glavnem na silo pleniti pri kmetih.
    Šele po priznanju partzanske vojske s strani zaveznikov je začela pihajati pomoč in ndomestila manjko logstike, ki je partizani niso imeli.
    Vojska brez urejene logstike ne more učinkovito delovati. Tudi partizanska ni.
    Seveda so se okrog tega spletle številne legende, številne pravljice in bajke, ki s stvarnostjo nimajo skorajda nič skupnega. Tudi zato, kjer so zgrajne na lažni ideologiji, ki je z bankrotom Jugoslavije propadla.
    Dražgoška bitka je tudi ena takšnih bajk.
    Če bi jo ocenili s pravnega stališča, pa tudi povsem vojaškega, bi prav gotovo postala žalostna zgodba propadle ideolgije.

  5. Steinbuch meni, da je oživljanje dogodka ključno predvsem za ohranjanje napetosti. “Sprite ljudstvo med seboj, po možnosti zaradi 75 let starih travm, pa boste mirno vladali in gledali, kako se partizani in domobranci, komunisti in klerikalci, rdeči in beli, levi in desni neusmiljeno tolčejo med seboj,” piše.

    Ni ravno tako, kot je pred enim letom pisal Steinbuch! Ena stran dobro ve, kdaj se je vojna končala in kdo je zmagal, druga stran pa še po skoraj 74 letih ni dojela, da je izgubila in se z izdajstvom osramotila!

    • Dzi nu nje ja,meni vse lahko rečeš.zapišeš se ne jezim,se smejim.Razlog je zelo enostaven,ker vem kdo si.Nisi ne idiot,ne retard,ne kreten,ampak si samo en ubogi levičar.Pomilujem tebe in tvojo ideologijo. Si in ste pokora te civilizacije.
      Ja, imaš svoj namen,tako kot vsak človek.
      Na poti življenja si ti “znak za nevarnost”. Si opozorilo in nevarnost za ljudi na poti,zato morajo biti zbrani,premišljeni,duhovno čisti,previdni in se morajo izogniti tebi kot izjemni potencialni nevarnosti,ki pa se jo nesmejo bati. Si bav-bav ,ki plaši ljudi!

  7. APMMB2 ob 7,35
    Hvalevreden je vaš opis PARTIZANSKEGA boja.
    Res je veliko ljudi zbiralo material za partizane, med njimi tudi moj stric (končas v koncentracijskem taborišču) kot tudi teta. Tudi moj nono in mama so pomagali.
    Partizane so s hrano oskrbovali predvsem KMETJE. Prav kmetom se v Titovi Jugoslaviji ni godilo dobro, zato so opuščali kmetije in se preseljevali v mesta. Kdor je imel kmetijo, ni NIKOLI dobil otroškega dodatka in drugih socialnih dodatkov.

    Tudi dandanašnji, ko vladajo levi, se kmetom slabo piše. Razna CIVILNA gibanja, so bolj naklonjena MEDVEDOM, kot pa kmetom. Kmet se preživlja od svojega DELA. Če pa ZVERI pokoljejo njegove črede ovas in drugih živali, kmet utrpi veliko škodo.

    Danes sem slišala na RAJ-Trst, da ima Slovenija največ medvedov na površino ozemlja, v Evropi.
    In prav pri nas, ne dovolijo odstrel medveda. In kdo bo kmetu plačal škodo? NIHČE, kakor jo niso plačali partizani, ko so kmetu POBRALI skoraj vse, kar je uspel pridelati.

  8. Dzi…….
    Ali veš, da je škof Rožman reševal veliko partizanov.
    Škofje niso klicali v Slovenijo ne Italijanov in ne Nemcev.

    Jugoslavija, ki je imela vojsko in policijo, je bila zadolžena, da brani PREBIVALCE Jugoslavije. Pa jih ni in dovolila je, da so sem vkorakali tako Nemci, kot Italijani. Duhovščina je vedno stala ob strani vsem Slovencem. Vse ZLOČINE je obsojala.

    Kdor pobije neoborožene civiliste in vojne UJETNIKE je zločinc. Duhovščina ni nikogar pobijala.

    • Kraševka,Rožman je svoje ovčice hujskal,ko je videl,da se mu to ni posrečilo jo je pa ucvrl čez Karavanke.Poglej si fotografijo,ki je nastala 20.aprila 1941,na kateri je Rožman skupaj z Graziolijem,pred tem so pa italijanskim okupatorjem,že pri Ravbarkomandi izrekli dobrodošlico.
      Koliko nedolžnih ljudi je RKC s svojim križem zavedla,ogoljufala,pobila ???

      • Dzi nu nje ja, ti si po nareku, nasprotovanje komunizmu spremenil v “hujskanje” in obtožil škofa.Po drugi strani pa si izmislil,da jo je “ucvrl” čez Karavanke,on je šel na Koroško,Slovensko Koroško (ki so jo komunisti in Tito “prodali”),kjer so bili naši ljudje,begunci.Vsi vemo,kaj se je potem zgodilo.Tito je dal po vojni pobiti stotisoče beguncev.Zelo junaško dejanje.
        Pri Ravbarkomandi ni nihče, niti še takratna oblast niti predstavniki RKC, izrekel Italijanom dobrodošlice. Ti si kar izmišljaš in podtikaš podatke, slike k datumom kamor ne pripadajo.To je star komunistični “štos”.
        Zadnji stavek ti je “fenomenalen” ! Spet komunistična manipulacija,ki kar “sede” v tvoj “scenarij” laži in podtikanj.
        Tvoj komentar bi zavrnili v najbolj rumenem tisku !

  9. Kraševka
    Vemo, da so partizani in aktivisti OF reševali sestreljene zavezniške pilote, katere partizane pa je rešil škof Rožman, pa ne vem!!!
    Škofje v Ljubljansko pokrajino res niso nikogar klicali, so se jim pa priklonili in sodelovali z njimi! Mimogrede, Ljubljansko pokrajino enačiš s Slovenijo? Bolano od tebe!!!
    Mariborski škof med 2. sv. vojno ni pristal na podobno sodelovanje z okupatorji, kot je to naredil škof Rožman!!!! FUJ

    • Igor,ti pojma nimaš ! Poleg tega zavajaš,ne pišeš resnice.Deluješ pritlehno,manipuliraš. Niti ne veš kako se piše mariborski škof iz tistega časa.Nekaj si slišal, zapomnil si si samo,da je bil drugačen,kar pa ni res.Če bi poznal njegov življenjepis in ne samo komunistično zavajanje,bi lahko (čeprav vem,da ne bi zmogel resnice) bilo jasno
      ,da je škof Ivan Timažič domoljub enako kot škof Rožman. Razlika je le ta,da se je škof Rožman javno uprl komunizmu, škof Ivan Tomažič pa je bil bolj v hišnem priporu (v celi škofije,ki so jo zasedali Nemci je bilo okoli 60 duhovnikov,vse ostale so Nemci pozaprli,izgnali in pobili). Po letu 1945 pa so škofa Tomažiča komunisti zvito maltretirali,kajkmalu je tudi umrl.
      Za njim je prišel škof Držečnik,ki si ga tudi maltretirali in mu kjerkoli se je dalo nagajali , edino zažgali ga niso, kot škofa – nadškofa Vovka,ki je moral še bolj trpeti. Oba škofa sta mnogo prezgodaj umrla. Zakaj ?

      P.S. Preberi dobro kaj si zapisal,potem pa vzami v roke, danes že, veliko dostopnega materiala in če zmoreš,se čudi! Škofa Tomažiča nihče, nihče od okupatorjev ni pozival k sodelovanju. A ti je kdo narekoval stavke ? FUJ-ti vračam! Jaz ga ne rabim,ti pa ga pogrešaš !

      • Igor,dobro je znati prepisovati ! Slovenci niso bili okupatorji,bili pa so Nemci,Italijani,Madžari.K Tomažiču je prišel eden Slovenec,ki je bil tudi pri komunistih.Tomažič,ki je bil v hišnem priporu,ni nasedel in to je bilo vse. Poiskušaj se poglobiti v zgodovino,vendar ne v komunistične interpretacije.
        Površno znanje-vedenje je hujša težava kot neznanje-nevedenje.
        Pozdravlja te še vedno Slovenski štor !!

  10. Dzii…… zopet lažeš.
    Igor, tako kot govoriš neresnico o škofu Rožmanu, govoriš tudi neresnice v zvezi s piloti in padalci zaveznikov, Kar nekaj teh – je padlo pod streli komunistov.
    V Škrbini na Krasu je postavljeno obeležje tem žrtvam – padalcev. Pozanimaj se, pod katerimi streli so umrli.

  11. Tomažič je odklonil tudi sodelovanje z domobranci. Kot je pričal dr. Anton Trstenjak: “Ko je ljubljanski škof Rožman odobril ustanovitev domobranstva, so poslali odposlance tudi v Maribor s prošnjo, da bi tudi mariborski škof podprl ustanavljanje domobranskih odredov. Ta pa se je uprl: ‘Kaj, ali hočete zlo, ki ste ga razširili v svoji ljubljanski škofiji, prenesti tudi v mojo škofijo? To vam jaz kot škof odločno prepovedujem! Lahko greste!’ pa jim je vrata pokazal. To mi je dobesedno sam povedal. Škof Tomažič je imel torej čisto drugačno stališče do tega. Sreča! … Enako stališče do škofa Rožmana je zavzel tudi dr. Josip Hohnjec, rektor Visoke teološke šole v Mariboru.” (Slovenec 1994, 28–29, citirano po Pleterski et al. 2008, 131)

    Za slovenskega štora je zgornji zapis!!!

  13. AlojzZ
    Sem ti napisal, da si zame navaden g…, pa uredništvo ne objavi!!! Kdo si ti, da boš razpravljal o mojem poreklu! Ste vredni vsega prezira tisti, ki zagovarjate streljanje nedolžnih ljudi!
    Pa spregovorite tudi o belogardističnih in domobranskih zločinih!! Nič in to res čisto nič nima desni pol ponuditi za obseg mej današnje Slovenije! SV – zasluga Maistra, Z – zasluga NOB! In sedaj bi se najbolj šopirili in kitili s tujim perjem! Ostanite tam v mejah domobransko – kranjske dežele!

Komentiraj