Tihotapci ljudi polnijo slovenske zapore. Župan Rojc: "Odstranitev ograje ni strokovna, temveč politična odločitev"

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
V nedeljo, 25. septembra, so policisti v popoldanskih urah pri Uncu na primorski avtocesti zasačili Italijana, ki je v kombiju prevažal 23 Irancev. Proti njim je bil sprožen postopek zaradi nezakonitega prehajanja slovenske meje.  

Dopoldne istega dne so pri počivališču Lukovica našli 33 domnevno ilegalnih migrantov iz Indije, Pakistana in Afganistana, ki naj bi se pripeljali s kombijem romunske registracije.  

Tihotapci predstavljajo 22 % zapornikov in so eden od razlogov za to, da se slovenski zapori uvrščajo med najbolj natrpane v Evropi. Za razbremenitev potekata dva projekta, gradnja ženskega zapora na Igu ter moškega v Dobrunjah.

Zapori in zaporniki v statistiki


Po podatkih Sveta Evrope je Slovenija (–22,1%) tretja na lestvici držav po padcu zaporniške populacije v 2021 napram 2020, predvidoma zaradi pandemije. Slovenija sodi med države s tradicionalno majhno zaporniško populacijo, kar pripisujejo naši velikosti in kulturni homogenosti. 

Kljub temu so slovenski zapori (pre)zasedeni. Od vseh 14 jih je kar polovica prezasedenih, štirje pa se gibajo med 90 in 100-% zasedenostjo kapacitet.  

vir: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij 
vir: Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij 


Med obsojenci so po podatkih SURS-a leta 2020 prevladovali moški s srednješolsko izobrazbo.  

Sekundarno izobraženi so bili v 2020 najpogosteje obsojeni zaradi tatvine (14,5 %), nasilja v družini (9,4 %), goljufije (7,3 %), ponarejanja listin (6 %), velikih tatvin (5,6 %) in preprodaje prepovedanih drog (4,9 %).

Strukturne razlike najdemo pri skupini terciarno izobraženih obsojencev, sicer najredkeje obsojenih (8,6 %), ki so v 2020 najpogosteje ponarejali listine, nezakonito prehajali ozemeljske meje, zlorabljali položaj in pravice ter izvajali goljufije; ter spolne razlike v dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino, in otroka, kjer je 99,5 % moških obsojencev izvajalo nasilje v družini, 100 % žensk pa nezakonito odvzelo mladoletno osebo.

vir: Statistični urad RS


Leta 2021 je bilo prav tako največ obsojenih zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, pri čemer so bile najbolj zastopane tatvine (40 %) in goljufije (20 %). Ostale številke so precej podobne predlanskim, podvojilo pa se je ponarejanje listin, ki je lansko leto predstavljalo kar 90 % obsodb za kazniva dejanja zoper pravni promet. 

Slovenija je po številu ropov na dnu Evrope. Evropska slika v 2020 nakazuje izboljšanje z 19-% padcem ropov, najnižjo frekvenco (velikih) tatvin od 2010 in zmanjšanjem preprodaje drog ter umorov. 

V Sloveniji imamo sicer največ sodnikov v Evropi – več kot dvakratnik evropskega povprečja – obenem pa podpovprečno število zapornikov na 100.000 prebivalcev; statistiko za leti 2019 in 2020 si lahko ogledate na spletni strani Eurostata.


Delež tujih zapornikov v Sloveniji od 2012 relativno narašča. Trenutno jih je nekaj pod 30 %. Od 2019 do 2021 je narasel s 13,5 % na 19,8 % in lansko leto na dobrih 30 %. 

To pomeni, da je bila Slovenija še nedavno pod evropskim povprečjem – približno četrtina zapornikov je tujcev – danes pa je nekoliko nad njim. 

Tihotapstvo ljudi v Evropi in v Sloveniji


Za kazniva dejanja zoper javni red in mir so bili storilci tudi letos najpogosteje (48 %) obsojeni zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.

V Evropo vodijo tri glavne tihotapske poti. Centralna mediteranska teče od Severne Afrike (Libija) do Italije (Sicilija), Vzhodna mediteranska povezuje turško obalo z grškimi otoki in se nadaljuje v Balkansko pot, ki vodi čez Slovenijo, Zahodna pa vodi iz Maroka v Španijo.  

Tihotapci so pogosto istega državljanstva kot ljudje, ki jih tihotapijo; nekateri, na višje organizirani ravni, pa so iz držav, v katere tihotapijo migrante.

Slednje velja za donosen posel, kar se je izkazalo tudi v Sloveniji. Lanskega avgusta so koprski kriminalisti končali preiskavo organiziranega tihotapljenja migrantov iz Afganistana, Bangladeša, Iraka in Irana, namenjenih iz BiH v Italijo. Pot je stala približno 4500 evrov na osebo, "strank" pa naj bi bilo 17.  

Od leta 2014 se je število migrantov povečevalo. Europol je poročal, da več kot 90 % tovrstnih migrantov na svoji poti uporablja tihotapske storitve.

Zaradi protipandemičnih ukrepov je evropska mejna agencija Frontex leta 2020 poročala o najnižjem številu ilegalnih migracij v EU od leta 2013. V lanskem letu je številka narasla za 60 %, vendar ostaja, glede na predpandemično obdobje, relativno nizka. 

Podatki SURS-a potrjujejo poskok v prepovedanih prehodih meje po 308. členu Kazenskega zakonika. V letu 2015 je bilo desetkrat manj takšnih polnoletnih obsojencev kot v 2019. Lani je bila številka nekoliko manjša, a vseeno devetkratnik podatkov iz 2015. Letos se letu 2021 približujemo s številko 253.

Kakšne rešitve išče slovenska vlada


Trenutno sta v načrtu dve novi gradnji s ciljem razbremenitve kapacitet – ženski zapor na Igu, ki je sicer drugi najmanj zaseden v Sloveniji, ter moški zapor v Dobrunjah.

Za slednjega so se pripravljalna dela že začela. Avgusta letos je ministrica za pravosodje  Dominika Švarc Pipan sklenila posel za gradnjo kapacitet v višini okoli 73 milijonov evrov s podjetji CGP, Kolektor in Pomgrad. 

Prejšnja vlada je zaradi previsokih stroškov zavrnila prav ponudbo Kolektorja in CGP. Aktualna vlada naj bi kmalu objavila javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih del, projekt ižanskega zapora pa naj bi bil končan okoli leta 2025.

Glede ženskega zapora so se pojavljali očitki o luksuznosti, na primer s strani poslanke SDS Alenke Jeraj, ki je na zaslišanju pravosodne ministrice povedala, da imamo v Sloveniji trikratnik britanskega standarda prostora na enega obsojenca in da sta oba zapora predraga. Takratni načrt za ižanski zapor je predvideval kar 392.000 evrov na zapornico, s petimi ambulantami za 140 zapornic: Glejte, za tak denar mi ne gradimo ne domov za starejše ne česarkoli drugega in se mi zdi to res tak nadstandard, da bi se morali zelo dobro vprašati, ali to na tak način potrebujemo.”  

Poleg infrastrukturnih investicij zaradi pomanjkanja prostora ostaja še problem pomanjkanja kadra, nenazadnje pa je tu še dejavnik varovanja meje. Kljub temu, da je 89 % obsojenih ali priprtih zaradi suma na oziroma storitve nezakonitega prehoda meje, se je vlada odločila za odstranjevanje ograje na meji.

Odločitev je komentiral Emil Rojc, župan Ilirske Bistrice, ki je na problem nezakonitih prehodov meje in njihovih posledic že opozarjal in bil zaradi tega "izgnan" iz stranke SD. Na letošnjih lokalnih volitvah bo kandidiral pod lastno listo.

Rojc meni, da je odločitev za odstranitev ograje protislovna in ni strokovna, temveč politična:  “V obdobju postavljanja ograje za zaščito državne meje je policija utemeljila svoje početje z dejstvom, da za varovanje državne meje nimajo na razpolago dovolj policistov, zato je ograja nujen ukrep. Danes, ko se ograja odstranjuje, ni policistov nič več. Osebno vidim v trditvah izpred nekaj let, da je ograja potrebna, in trditvah istih predstavnikov policije danes, da ni potrebna, protislovje. Na srečanju med vodstvom policije, obrambno ministrico in župani nam je bilo zagotovljeno, da občani in njihovo imetje zaradi odstranjevanja ne bo ogroženo. Upam, da bo res tako.

V povezavi z oceno škode je razložil, da o zelo pogostih vlomih lansko leto ni podatkov in so objekti v normalni rabi: “Če lahko ugotovim, da so nezakoniti migranti na svoji poti spremenili svoj način obnašanja, pa žal to ne pomeni, da se je njihovo število zmanjšalo. Glede na količino pobranih odpadkov, ki jih puščajo po gozdovih, njihovo število kvečjemu narašča.”

Občinska komunala, ki skrbi za omenjene smeti, je lansko leto pobrala okoli 12.630 kg odpadkov. Stroške v višini okoli 29.033 evrov je Ilirski Bistrici pokrila država.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike