Tihi vzpon stranke Resni.ca: na Facebook pogon do podpore za v parlament

Zajem slike Facebook Resni.ca

So proti cepljenju, proti ukrepom, proti celotnemu političnemu establišmentu. V tradicionalnih medijih kot da ne obstajajo, na Facebooku pa jih je več kot 70 tisoč. Na volitve jih je prišlo 34.107, kar je pomenilo 2,9 % podporo – dovolj za nezanemarljivo državno financiranje.

Zadnja raziskava Mediane za POP TV jim je prvič izmerila dovoljšno podporo za vstop v državni zbor. 

Kdo so in kako jim uspeva? O fenomenu in dometu stranke Resni.ca tudi s strokovnjakom. 

Raziskave javnega menja, poleg podatkov, ki jih merijo, pokažejo tudi dinamiko in antropološke ter sociološke pojave v družbi. Eden zadnjih, bolj zanimivih takšnih pojavov, je rast podpore majhnim “antiestablišment” strankam, ki jo že nekaj časa meri Mediana v raziskavi za POP TV.  Ena od njih bi s 3,9 % vseh vprašanih, oziroma 4,7 % opredeljenih celo prestopila magični parlamentarni prag, kljub temu, da v tradicionalnih medijih stranka Resni.ca sploh ni prisotna. 

Resni.ca vas bo osvobodila 

Stranka Resni.ca je bila najprej lokalna stranka. Njen nosilec je predsednik stranke Zoran Stevanović. Leta 2018 je kandidiral za župana Kranja in dosegel preboj v drugi krog. Stranka je lokalne meje presegla, ko je zajahala protikoronski val in se vsaj začasno postavila na čelo upornikov proti PCT pogoju. Velik uspeh so bili sredini protikoronski protesti leta 2021, ko so zbrali izjemno veliko število ljudi. Tudi na Facebooku so zelo uspešni. Pravzaprav imajo več sledilcev od katerekoli druge stranke, skoraj 70 tisoč (za primerjavo, SDS 27 tisoč, Svoboda 12 tisoč, Levica 24 tisoč, NSi 22 tisoč, SD 14 tisoč). Na Twitterju jih skorajda ni.  

Na letošnjih volitvah jim preboj v parlament, kljub impresivni podpori na družbenih omrežjih, ni uspel. Medijski strokovnjak in direktor družbe Valicon, Andraž Zorko, pojasnjuje, kaj bi lahko bil razlog: “To so t. i. Facebook stranke, podobno kot civilne iniciative. Zajemajo poseben del populacije, ki večino svojih informacij črpa in deli na Facebooku, tam se tudi združuje, sicer pa zelo malo spremlja ostale medije in teh praviloma niti ne priznava. Ne gre samo za anticepilstvo, gre za antiestablišment in anti-marsikaj. Takšne stranke pravzaprav lovijo neudeležence volitev. Ti hitro postanejo privrženci, jih je pa potem težje spraviti na volitve. Ne čudi me, da podpora vztraja, morda se tudi kakšni razočarani volivci Svobode vračajo k njim. Je pa zelo težko reči, da bi zagotovo prišli v parlament, če bi bile danes volitve. To je preuranjeno, jih pa ni za odpisati.” 

Nekaj takega, kar ni za vsakega

Velika prednost in spretnost stranke je, da so znali publiko v precejšnji meri obdržati tudi pri drugih temah, ne le anticepilstvu. To uspe malokomu. Aleš Primc je recimo pritegnil veliko ljudi s referendumskimi vprašanji glede družine, a jih pri drugih političnih temah ni znal zadržati. 

Odlično komunicirajo in s svojo retoriko, ki je precej preprosta, nagovarjajo ljudi, ki se jim ob povprečnem Dnevniku začne zehati in se ravno ne poglabljajo v stvari. Tukaj pa imajo občutek, da je ubesedeno to, kar so sami mislili že dolgo in da se pa zdaj končno tudi oni na nekaj spoznajo in imajo mnenje. Stranka jim plasira neke “posvečene” resnice, ki jih drugi običajni ljudje naj ne bi poznali, ker so zaslepljeni in zmanipulirani s strani medijev in pokvarjenih ozadij. Zelo stare finte pravzaprav.  

Njihova agenda vključuje teme tako z leve kot desne. Dokaj spretno pljunejo po enih in drugih, sebe pa predstavljajo kot prave, nepokvarjene in pristne. Takšen občutek jim uspeva dajati; priznati jim je treba precejšno učinkovitost pri krmarjenju med mnenjskimi čermi. Spretno so prevzeli uspešne metode, ki so jih videli pri političnih nasprotnikih.

Nekaj primerov, prevzetih od levih in desnih s strani stranke Resni.ca: 

Od desnice so prevzeli »ozadja«, strice v ozadju, ki upravljajo politike. Ti so zgolj lutke in v imenu ozadij manipulirajo z nami.

Na področju migracij so za strogo – veliko bolj – strogo migrantsko zakonodajo, kot jo trenutno imamo (kar so vzeli od desnice), a to podajo z zelo primerno in spoštljivo retoriko (s kakršno svojo agendo v vato zavija levica), ki ne demonizira nobenega priseljenca, niti aktualnih ilegalnih.

Primer boxerji: Tu je javnost polarizirana, desni so za, levi so proti. 70 milijonov stran vrženega denarja zaradi odpovedi pogodbe je veliko in moti še tako velikega pacifista. Vlaganje v orožje namesto v zdravstvo in šolstvo pa tudi ni intimna opcija mnogih volivcev, ki že vse svoje življenje živijo v miru.

Kako rešiš takšno zagato? Rečeš, da so vsi kreteni, posel bi morali speljati in boxerje prodati in graditi šole in bolnišnice. Kako se ni nihče drug tega spomnil?  

Vir foto: Facebook

Opazno je tudi, da je med pristaši veliko žensk. Predsednik stranke očitno tudi s svojo moško karizmo privablja volivce. 

Se vidimo na naslednjih volitvah …

Bo Stevanovićeva Resni.ca v prihodnosti resen igralec na slovenskem političnem parketu? Seje državnega zbora bi bile gotovo zabavnejše kot so danes. Sami trdijo, da so zelo resen igralec in da bi bili že davno v parlamentu, če jih ne bi tako levi kot desni namensko potopili. Stevanovića naj bi – po njegovem – zafrknili levi in desni, ki so v baje ozadju združeni. Ko so videli, da je nevaren nasprotnik, so se ustrašili, hitro uprizorili spor JJ z Genom in Golobom in ljudem vsilili Goloba. Vse za to, da so zrušili njega. 

Vir foto: Facebook

 

Zanimive ugotovitve je zapisal tudi eden pronicljivejših komentatorjev našega portala.

Vir foto: zajem zaslona

 

Predsedniška kandidatka Resni.ce Sabina Senčar v uradni bitki 

Vir foto: https://sabinasencar.si/

V Resni.ci niso spregledali niti predsedniških volitev. V njihovem imenu in z njihovo podporo je potrebnih 3.000 glasov za kandidaturo zbrala ginekologinja Sabina Senčar in se uvrstila med osem kandidatov, ki jim je uspelo doseči pogoje za vložitev uradne kandidature.

V zadnji javnomnenjski anketi Valicona za Radio Prvi je Senčarjeva s 4 % podpore na četrtem mestu – za vodečim Anžetom Logarjem (21,5 %) in Natašo Pirc Musar (19,7 %), ter Milanom Brglezom (12,1 %), ki z zaostankom za favoritoma sledi na tretjem mestu. In denimo pred Janezom Ciglerjem Kraljem (3,8%), Miho Kordišem (3,6 %), Vladimirjem Prebiličem (3,4 %) in Gregorjem Bezenškom (2,6 %).

Zorko: Še vedno so lokalna stranka

Zorko sicer ni tako zelo optimističen in pravi, da je njihov domet predvsem lokalen: “Zelo težko je reči, da bi zagotovo prišli v parlament, če bi bile danes volitve. To je preuranjeno, ni jih pa za odpisati. Štiri leta je dolgo obdobje, če bodo uspeli sestaviti kvalitetno agendo še proti čemu, ni izključen tudi preboj v parlament. Po mojem mnenju ciljajo predvsem na lokalne volitve, kjer pa si verjetno lahko obetajo veliko več. Še vedno so v veliki meri lokalna stranka. Njihov glavni cilj in domet je trenutno kranjski občinski svetmorda celo župansko mesto.” 

Glas fenice šova Kmetija na volitvah velja isto kot glas univerzitetne profesorice

Morda njihova podpora (še) ni utrjena in s tem primerljiva sedanjim parlamentarnim strankam, a rast in struktura podpornikov Resni.ce kažeta na to, da nagovarjajo ljudi, ki jih do zdaj ni nagovarjal nihče. Tudi nivo njihovega memoranduma daleč presega zgolj lokalno stranko. Kakšnih resnih intelektualcev sicer ne pritegnejo, pa nič zato. Glas fenice šova Kmetija na volitvah velja isto kot glas univerzitetne profesorice. Tako da je za pričakovati, da bomo o njih še slišali. 

Tudi ni presenetljivo, da so uspeli zbrati podpise za predsedniško kandidaturo svoje kandidatke. Realnih možnosti za uvrstitev v drugi krog verjetno ni, je pa na voljo medijski prostor za posredovanje svojega sporočila v tradicionalnih medijih, ki ga sicer ne bi bilo.  

Predsednik Stevanović sicer pravi, da razlik med sedanjo in prejšnjo vlado ni. Vse je isto. Oboji se zadolžujejo, so bruseljski služabniki in tlačijo denar v svoje žepe. Kdo bi mu oporekal? Še posebej, če poznaš in spremljaš samo Resni.co. 

19 komentarjev

    • Kolumnistka prihaja s skrajnega vzhoda Slovenije, kjer je proticepilsko razpoloženje izredno močno, smatrano kot nekaj pametnega in kaže na temeljno nezaupanje v t. i. državo, ki samo škodi in jemlje, ljudje pa ostajajo nerazumljeni. Sentiment, ki je ‘zahodnjakom’, četudi zanj vedo, v resnici dokaj tuj in se vanj težko vživijo. Stevanović je verjetno to bolečino sposoben organsko čutit, ima pa tudi toliko balkanske pretkanosti, da fura na način, da ga bodo oz. ga ti Nerazumljeni že spoznavajo za ‘svojega’. Tukaj nobeno argumentiranje, niti prijazno niti strokovno, ne pomaga. Je to točka preloma?

    • MEFISTO, točno tako.
      Nsi svinga in pleše pavji ples! Ni se za čuditi, če na naslednjih volitvah sploh ne bodo dosegli parlamentarnega praga.
      To je kazen za izdajalce.
      Za to vlado bi bila Nsi koristni i…t, saj kader ima zelo dober in bodo lahko samo delali in nosili aktovke. Pod izdelke se bodo podpisovali drugi.
      Kazen sledi, če ne prej, pa na naslednjih volitvah!

  1. V članku manjka kratka zgodovina takih strank. Siriza, 5 zvezd… Skratka, ko enkrat stopijo na realna politična tla, se hitro preobrazijo v real politične stranke, verjetno prevzamejo tudi vlade, potem pa …ideologi teh strank izvisijo, saj jih prevzamejo pragmatiki. No ja, saj imamo že v Sloveniji take primere.

  2. Nsi bi bila lahko daleč najmočnejša stranka, saj nagovarja krščansko srenjo!
    Žal pa med državljani ves čas izgublja, ker imamo občutek, da se je pripravljena zmeraj prodati za par položajev v vladi ali v državnih podjetjih. Tako kot tokrat!
    Namesto da bi Tonin povedal Slaku, kar mu gre, se pred njim brani.
    Stranka s takšnimi politiki tipa Ljudmila Novak, bo prej ali slej propadla!
    Če bi desne stranke zmogle stopiti skupaj v neki pokončni in odločni drži, bi se oddahnilo tudi njihovem volivcem.

    • Kam je NSI skrila Vrtovca? Čeprav naj ne bi bil takšen lepotec kot naj bi bila Tonin in Kralj, se zna postaviti zase in bi se tudi za stranko. Nam katoličanom ni treba kar naprej ponižno sprejemati očitkov o vseh grehih 2000 letne zgodovine krščanstva in naj kdo na kakšnem soočenju razloži, kaj pomeni z LEVICO udariti po desnem licu. Ko bi krščanstvo ne prekvasilo Evrope bi druidi še zmerom svojim bogovom žrtvovali otroke. Išče se le stranpoti, pozablja pa se, kakšen napredek je doživela Evropa. Pravzaprav se po Evropi zgleduje ves svet, seveda ima tudi stranpoti, premika se pa vendarle. Ko bi podporniki “resnice” to razumeli, ne bi bili več podporniki “resnice”.

  3. Golobova SVOBODA se je takoj po volitvah spremenila v TIRANIJO.

    Stevanovičeva RESNICA se bo tudi, če pride v parlament, po istem receptu, spremenila v LAŽ.

    Sama takim “instant strankam” nikoli ne namenim glasu.
    Kdor pozna zgodovino in delo Stevanoviča, ga ne prepozna kot poštenega moža. Tudi njegovi protesti so bili nasilni, kar je spominjalo na početje samega Hitlerja.
    Mislim, da so taki ljudje nevarni.

  4. Tega centralizma imam poln kufer. Ko kakemu Kranjcu, najpogosteje Ljubljančanu, kdo ni pogodu, ga začne zmerjati, ker je s periferije. Primorci so kar vsi komunisti, Dolenjci pijanci, Gorenjci skopuhi, Prekmurci pa anticepilci. Ljubljančani so potemtakem neizobraženi, saj večina ne ve, ali je Murska Sobota del Štajerske ali ne. To nima nobenega smisla. In je zelo škodljivo. Izključujoči lokalpatriotizem je že sam po sebi slab, v kombinaciji s centralizmom pa že strupen.

    • Spoštovani Pelinko! Prav vsaka država pač mora imeti svoje glavno mesto. Ali naj bo to Maribor? Zagotovo bi, poleg Ljubljane, bili najbolj proti Celjani. Resda so oboji Štajerci, vendar so tudi rivali, že dolga stoletja. Bi raje morda Koper, temu bi se zagotovo uprli Goričani. Bi mogoče raje Negovo, ali morda Zgornji Kašelj? Temu bi npr. nasprotovali v Dupleku ali pa v Srednjem Kašlju. Nikoli ne more biti prav za vse, zagotovo pa je Lj. daleč najbolj primerna za glavno mesto Slovenije. Namerno ne pišem o arhaičnem pojmu prestolnica, na teh tleh današnje Slovenije ni bilo nikoli pravega prestola.
      Druga zadeva pa je neokomunizem, zanj je značilna birokratizacija. Volilci v vseh predelih države, ki podpirajo vsakovrstne levičarje so krivi ali pa zaslužni za nebrzdano rast uradniških in kvazi kulturniških zaposlitev v Ljubljani. Ti preštevilni birokrati in kvazi kulturniki se potem pasejo na račun vseh državljanov. Vrhunsko zlo pa so t. i. avtonomne zone na Metelkovi in Trubarjevi ulici v Lj. To so kotišča revolucionarjev in anarho levičarjev, ljudi ki samo protestirajo in sanjajo o rušenju, pri tem pa ne ustvarjajo nič.
      Imaš poln kufer praviš. Svoj srd usmeri na levičarje od kjerkoli so že, ne pa kar na vse Ljubljančane. Čeprav je zaradi koncentracije birokratskih služb in kvazi kulturnikov Ljubljana res levičarska trdnjava; žal.

      • Stranka Resnica njen voditelj in njegov demagoški populizem precej spominja na v Krambergerja izpred 30 let. Le da je ubogi “dobri človek iz Negove” bil dobrohoten, česar ne morem trditi za Stevanoviča. Vendar je bil Kramberger v veliki meri sokriv za Kučana in ohranitev komunistov na oblasti. Pred drugim krogom predsedniških volitev je molčal, namesto da bi svoje številne volilce pozval naj volijo Pučnika. Par let kasneje, ko je bilo prepozno je začel močno kritizirati komuniste in ustanavljati lastno stranko. Zato so ga ubili, njegove nevedne volilce pa je prevzel Jelinčič, dolga leta trden podpornik komunistov. Tudi volilna baza Resnice je podobna, ubogi, nevedni jezni na ves svet. Verjamejo v zarote farmacevtskih podjetij, pred leti so podobni ubožci verjeli v “špricanje” strupov iz letal (seveda samo iz Ameriških) ipd. Stranka Resnica je stranka ubogih nevednežev in Sloveniji škodljiva.
        Razumen državljan ne voli demagoških strank.

    • Se strinjam z gospodom “omega”.
      Ta STE… , KI GA OSEBNO NE POZNAM, je verjetno potomec enega STEV… “stalin oficirja JLA – “PO RODU IZ VOJVODINE, SICER PA iz Kranja, kjer sem živel od 1960. dalje. Jadran Stev… že pokojni je bil moj sošolec v OŠ. Pač tipično “pokomunistično dete”, verjetno s premalo šolske izobrazbe za povsem samostojno opravljanje kakega pozitivnega dela. Domnevam.
      Taki se pogosto oprimejo “politike”, ker so vsi resni poklici – zanje prezahtevni.
      Tako se mi zdi.
      Za usmeritev v korektno politiko v naši SLO zainteresirani – bodite pozorni nanj.
      L.r.
      vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.

  5. Zame osebno je ta človek teleban. Vsak državljan lahko seveda ima ali pa nima simpatije do trenutnega predsednika republike. Demokracija pač. Stvar vzgoje, inteligence in kulture pa je odnos do tega položaja. In človek, ki si v državi kjer trenutno vlada odredi nujno nošenje mask zaradi pandemije Covida, NOČE nadeti ob povabilu na pogovor z najvišjo inštanco v državi, je zame TELEBAN in Bog ne daj, da kdaj pride v DZ.

Komentiraj