Težka krila Adrie Airways. Bomo potrošniki sedaj res na slabšem?

Jernej Kurinčič
1

Ko smo že skoraj pozabili na odpisane milijone ljubljanskega šerifa, je v narod udarila nova katastrofa: sesula se je Adria. Nekateri so si oddahnili, zadnje čase so se tja stekali veliki denarji. A za mnoge je to le hud udarec: udarec v slovenski ponos, pa tudi udarec po denarnici.

Ne, Adria ni bila ravno najcenejša. Letalski nizkocenovniki so bili krepko bolj ugodni. Kdor je bil pripravljen potovati z nekaj manj prtljage in z malo manj prostora za noge, ni kaj dosti razmišljal. Po drugi strani pa spet ni ponujala tistega, kar so “imeli veliki” – ponudbe po celem svetu, dobrih zvez in zajamčene kvalitete.

Po drugi strani pa spet ni ponujala tistega, kar so “imeli veliki” – ponudbe po celem svetu, dobrih zvez in zajamčene kvalitete.

Bila je v tisti “sredini”, ki ni niti najmanj zlata. Hotel sem se lotiti primerjave cen njenih letov z drugimi prevozniki, pa se je izkazalo, da to ni tako zelo lahka naloga: spletna tehnologija za letalske polete išče po dejanski ponudbi in tako podatkov za Adrio v njej pač ni več.

Pomagal sem si z Wayback machine in si poiskal podatke za posebno ponudbo firme. Navaden iskalnik kart v arhivu pač ne deluje. Naredil sem primerjavo dveh vzorcev iz preteklosti, enega iz marca letos, drugega iz decembra 2017. Dejstvo, katere polete družba promovira (in katere pač “ima”) navsezadnje veliko pove.

Presenetilo me je, koliko je bilo v “posebni ponudbi” obakrat letov na Balkan. Ne kakšni posebno ugodni leti v Bruselj, Pariz in London; ne dobre partnerske povezave za lete v ZDA, pač pa Priština, Sarajevo, Skopje, Podgorica, Tirana. Leti z najnižjimi navedenimi cenami in na začetku seznama. Poti, o katerih smo ponavadi navajeni razmišljati, da se jih dela z avtom ali vlakom. Posla ne poznam toliko, da bi lahko presojal, koliko je bila taka usmeritev modra. Glede na to, da pišem na pogorišču, očitno zmagovalna ni bila. Mesto Adrie bodo tu hitro zamenjali drugi ponudniki.

Posrečen se mi je zdel poskus izpred dobrega leta, ko je Adria uvedla cenejše karte za mlade in upokojence. A na ceni se ta poseben “razred” ni prav posebno poznal.

Kadarkoli sem naletel na Adrio, se nisem mogel znebiti občutka, da (še) ne razumejo delovanja svetovnega spleta. Da je velik faktor v propadu firme ravno preobrat, ki ga je v delovanje letalskih družb prineslo spletno nakupovanje kart. Okorni vmesniki, netransparenten prikaz cen, cenena vizualnost … včasih so bile stvari drugačne in kot da se Adria na novi potek poslovanja ni mogla privaditi.

Jugo zgodba. Koliko pa dela ta firma izgube, nas bolj malo zanima: saj bodo plačali davkoplačevalci. Važno da imamo.

In odtod je samo še korak do domneve, ki se je precej potrdila z odkritjem iz revizije l. 2013: letalske vozovnice so kar počez delili pod ceno ali celo zastonj. Imejmo torej v komunistični maniri svojo privat firmo, da ne bomo grdim kapitalistom dajali denarja, pač pa se bomo lahko vozili sami. Napol zastonj. Jugo zgodba. Koliko pa dela ta firma izgube, nas bolj malo zanima: saj bodo plačali davkoplačevalci. Važno da imamo.

Propad Adrie ne bo brez posledic. Adria je bila, kakorkoli je že poslovala, močan prevoznik v regiji, in njen odhod s tržišča pač pomeni dejavnik konkurence manj. Hitro iskanje po letalskih kartah z Brnika je tako “vrglo ven” nekaj precej zasoljenih cen za lete.

Če si bomo tako davkoplačevalci po eni strani oddahnili, ker ne bo več “dokapitalizacij”, utegnemo po drugi strani kar naenkrat za letalske prevoze plačevati precej več. Ali pa bomo leteli iz Trsta, Benetk, Gradca ali Celovca – tako je propad Adrie tudi huda rana za Brniško letališče.

Spletni “spomini” na Adrio Airways pa so še vedno dosegljivi tukaj in tukaj.

1 komentar

  1. Ko smo se davkoplačevalci, vsaj začasno, znebili večnega zgubaša med letalskimi prevozniki, velja opozoriti na dejstvo, da davkoplačevalci še vedno neprostovoljno plačujemo brezperspektivno “vegetiranje” kolektiva Letališča Edvarda Rusjana Maribor, kjer je zaposleno več desetin ljudi za “hladni pogon”, tovora in potnikov pa na to letališče in z njega v svet praktično nihče ne vozi. Pristojna ministra Počivalšek in Bratuškova se nad škodljivim odtekanjem proračunskega denarja ne pritožujeta in še vedno rajši javno fantazirata celo o morebitni ustanovitvi nove državne letalske družbe SA, kot da bi odgovorno, gospodarno in varčno najprej zaprla proračunsko pipico, skozi katero ponika brez haska denar davkoplačevalcev v brezplodno “močvirje” pustega in zapuščenega državnega letališča v Mariboru.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime