Že več tednov lahko opazujemo, kako se vse štiri »sredinske« vladne stranke pripravljajo za evropske volitve. Kljub pripravam in upom se na obzorju že nakazuje poraz za večino teh strank.
Po zavrnitvi sodelovanja z drugimi strankami na skupni listi je lista Marjana Šarca (LMŠ) razdelila slovensko »sredino« in napovedala nadaljevanje padca stranke modernega centra (SMC), stranke Alenke Bratušek (SAB) in demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS). A čeprav se nam zdi prihodnost teh strank negotova, imajo nekatere še vedno možnosti za uspeh.
Populistična politika LMŠ in napake na poti v Evropski parlament
Do sedaj ni nobeno presenečenje, da se LMŠ godi najlepše od vseh sorodnih strank, saj še vedno uživa relativno podporo medijev, nima za seboj 4 leta škandalov in njihova populistična taktika metanja bonbonov volivcem še vedno deluje.
Vendar pa je tudi LMŠ že storila nekaj več napak na poti v Evropski parlament (EP). Čeprav se večina afer dotika drugih strank koalicije, je tudi LMŠ dobila svoj delež z afero sendvič. Ta dogodek se morda zdi smešen, a kaže na velik problem primanjkljaja sposobnih kadrov, kar pa je za evropske volitve zelo pomembno.
Podobno se bo pokazalo, da populizem LMŠ ne bo zadostoval za uspeh, saj se pri nas teh volitev običajno ne udeležujejo velike skupine volivcev, ampak gredo namesto njih na volišča strankarsko opredeljeni in politično bolj angažirani državljani.
Druga velika težava za LMŠ je njihova zunanja politika, ki praktično ne obstaja, saj pušča vse niti v rokah SMC in se nekako izogiba vseh mednarodnih dogodkov. To se je lepo videlo pri Marakeški deklaraciji in še najbolj pri odpovedi nastopa Marjana Šarca pred evropskimi poslanci v Strassbourgu. Izogibanje največje vladne stranke zunanjim zadevam se sicer lahko razume tudi kot taktična poteza, ki ščiti stranko pred konfliktom med zagovorniki Rusije in podporniki Zahoda. V tem smislu LMŠ pušča SMC, da prejema udarce s strani zagovornikov Rusije in Levici prepušča udarce s strani podpornikov Zahoda, kar smo lahko videli pri odzivih na venezuelsko krizo.
Edina pot k večjemu volilnemu uspehu LMŠ je, da z močno kampanjo uspe pripeljati na te volitve neobičajne volivce, kar pa do sedaj še ni uspelo veliko strankam. Seveda pa bodo te volitve nekako tudi pokazale realno moč LMŠ v primerjavi z SDS in bodo brez dvoma zgodovinski trenutek za listo.
Propad Stranke modernega centra, edine stranke, ki ponuja močno evropsko politiko
Če danes koga vprašate, katera stranka je v najslabšem stanju, vam bo vsakdo odgovoril, da je to SMC. To ni nobeno naključje, saj je stranka dobivala stalno kritiko iz opozicije, hkrati pa je s strani medijev postala grešni kozel nove vlade. Res je, da je bil SMC vpleten v veliko škandalov, zlasti tistih, ki so povezani s prejšnjo vlado, a umazane roke imajo vse vladne stranke. Začetna politika SMC v sedanji vladi je bila združevanje in povezovanje z sorodnimi strankami in nato še z SD in Levico.
Ta zveza bi lahko napovedala novo liberalno demokratsko stranko, ki bi združila vse ostanke sredinskih in po imenu liberalnih strank, a je ta iluzija kmalu izginila, saj je Marjan Šarec zavrnil kakršenkoli poskus oblikovanja skupne liste in s tem podrl vse upe Mira Cerarja in posledično povzročil zavrnitev ideje skupne liste tudi s strani drugih strank.
S tem je SMC prisiljena oditi na novo pot, ki naj bi šla v »zeleno-modro« smer, vsaj tako piše na njihovi spletni strani. SMC se skuša vrniti k svojim prvotnim vrednotam, ki so večinoma podpora gospodarstvenikov, vladavina prava in boj proti ekstremistom. Hkrati pa je stranka tudi izkoristila priložnost in se vrgla v boj za ekološke glasove, izkoristila njeno kontrolo ministrstva za zunanje zadeve in se pridružila pro-evropski politiki.
V zadnjih dneh je Miro Cerar v volilne namene izrabil tudi zaplete na hrvaški meji, kar kaže da se stranka še ni vdala in da se je še pripravljena se boriti. Vprašanje pa ostaja, ali bo SMC res uspela preobrniti trend padanja in se kljub vsem aferam dvigniti s tal? Odgovor bomo izvedel kmalu izvedeli, a čeprav je veliko ljudi že odšlo iz SMC, stranka ostaja potencialen nasprotnik drugim sredinskim strankam.
Politični samomor stranke Alenke Bratušek ali zadnja rešitev?
Pri SAB ni veliko dvoma o njenem uspehu na evropskih volitvah, saj je predsednica sama napovedala, da bodo nekateri glasovi za ALDE odšli v nič. Kljub temu je SAB pripravila veliko presenečenje, ko je postavil na prvo mesto koroško Slovenko Angeliko Mlinar in z njo nekakšen zmes nacionalistične in social-liberalne politike.
Retorika stranke je hkrati boj proti radikalnim strankam in v isti sapi boj za slovenske mejne probleme (koroški Slovenci in Piranski zaliv). Vidi se, da je stranka vse stavila na nosilko liste in da se SAB dobro zaveda, da lahko dobi samo en sedež v EP. Pri tem je Alenka Bratušek dodala svoj delež kritike o neuspešnem dogovarjanju za skupno listo med sredinskimi strankami. Seveda ni omenila, da je njena stranka sledila LMŠ in zavrnila sodelovanje s SMC, kar bo na koncu kaznovalo tako SAB kot tudi SMC.
Edina možnost za resnično zmago za SAB je bila povezava z SMC, a kljub temu ima SAB možnost, da dobi 1 sedež v EP, če druge sorodne stranke ne uspejo privlačiti volivcev.
DeSUS na volitve z karto »Igor Šoltes«
Lahko bi rekli, da se DeSUS sooča s podobnimi problemi kot ostale stranke v svoji politični družini, a v resnici je stranka pripravljena in ima dobre možnosti za majhno zmago.Ne smemo pozabiti, da je DeSUS stari politični maček in je že večkrat preživljal manjše krize, ki pa jih je znal premagati, zato je morda na volitve bolj pripravljen in zmožen kot SMC in SAB. Treba je tudi omeniti, da je DeSUS član posebne evropske politične skupine Evropskih demokratov, ki so sicer samostojna skupina strank, vendar so povezani z ALDE.
Podobno kot ostale sorodne stranke je DeSUS tudi upal za skupno listo, a se to ni izšlo. Situacija se je še poslabšala, ko je prišla še druga slaba novica o odhodu iz politike Iva Vajgla.
Nato pa je DeSUS pokazal svoje karte in z njim Igorja Šoltesa. Že prej se je v političnih krogih pojavljalo vprašanje, komu bi se lahko pridružil Igor Šoltes, a nihče ni pričakoval odločitev za DeSUS. S to politično potezo si je DeSUS zagotovil močnega kandidata, čeprav njegov uspeh še ni zagotovljen, saj stranki v anketah ne kaže najbolje.
Razdeljen tabor s posameznimi prednostmi
Ni dvoma o tem, da so z zavrnitvijo skupne liste slovenske (levo)sredinske stranke naredile strateško, a vse stranke imajo svoje razloge za to odločitev. Največji problem je bilo najverjetneje vprašanje, kdo bi vodil skupno listo, saj bi se bilo težko dogovoriti za takšnega nosilca liste, ki bi ugodil vsem. Na drugi strani pa si tudi nihče ne želi povezati z grešnim kozlom SMC.
Na majskih volitvah lahko pričakujemo osebno zmago LMŠ, ki bo dobil vsaj 1 sedež v EP, če ne dva, medtem ko se lahko zgodi, da ostale stranke ne bodo dobile nobenega sedeža v EP. To bo povzročilo nezadovoljstvo med ostalimi vladnimi »sredinskimi« strankami in posledično se bodo odnosi med vladnimi strankami verjetno poslabšali.
Na temo aktualne tematike volitev v Evropski parlament smo za vas pripravili anonimno anketo z nekaj vprašanji. Vabljeni k sodelovanju:
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo objavili predvidoma v drugem delu aprila.
Čeprav me pri obravnavanih strankah moti prilastek “sredinski”, saj se pri vseh tipičnih ideoloških vprašanjih poenotijo z drugimi manj ali prav nič “sredinskimi” strankami, bom tvegal napoved:
– LMŠ bo dobila en poslanski sedež, ki jim ga bodo izvolili hvaležni volivci javnega sektorja, ki na srečo LMŠ še ne vedo, kaj jih čaka;
– Stranka modernega centra, ki to ni, bo ostala brez poslanca;
– Stranka Alenke Bratušek bo ostala brez poslanskega mesta, saj se ji tudi sicer izteka njena sinekura v državnem zboru, podobno kot SMC, sicer pa ji ne more koristiti niti ponesrečen poizkus z avstrijsko državljanko:
– DESUS se bo na volitvah obrisal pod nosom, ker bo pričakovani rezultat pokvaril Erjavec, za katerega se ve, da so ga volivci siti, pri čemer mu ne bo v pomoč niti “močni” kandidat Šoltes, kajti volivci trdega levičarskega jedra ne bodo volili ali pa bodo dali svoje glasove nič boljšima strankama SD ali Levici.
Dragi sotrudniki, to je napoved Slovenca kremenitega, ki si upa!
Naše samooklicane sredinske stranke (LMŠ, SMC, SAB in Desus), ki se ločeno in konkurenčno potegujejo za poslanske sedeže v evropskem parlamentu pod pokroviteljstvom in prepoznavnim emblemom skupine ALDE, imajo kljub dejavno izkazani nesposobnosti medsebojnega sodelovanja kar nekaj skupnih političnih potez.
Prva skupna poteza je brez dvoma več kot neprepoznaven, medel in neotipljiv politični program na državni ravni in toliko bolj na mednarodni ravni EU, zaradi česar te politično anemične in brezbarvne kot da sredinske stranke očitno ne zmorejo najti skupnih strateških izhodišč in razvojnih ciljev ter se oportunistične in prilagodljive rade pustijo politično “voziti” programsko močnejšim, agresivnejšim in ambicioznejšim strankam (v Šarčevi vladajoči “manjšinski” koaliciji več kot očitno Meščevi ekstremistični Levici!).
Druga skupna poteza večine teh strank so poimenovanja po prvakih strank, po Marjanu Šarcu (LMŠ), dr. Miru Cerarju (SMC) in Alenki Bratušek (SAB), kar le še potrjuje popolno idejno in programsko praznino, mlačnost in neopredeljenost teh strank, saj niso sposobne v jasni besedi ali udarnemu sloganu izraziti ključnega programskega cilja, ampak se skušajo predstavljati in prodajati pod imenom svojega domnevno politično ali zabavljaško prepoznavnega voditelja. Če malo pogledamo po sosednjih državah EU, ne bomo zlepa našli stranke, ki bi si za svoje ime skrajno neustvarjalno izbrala in zlorabila kar osebno ime in priimek svojega ustanovitelja in voditelja. Česa takega si ne privoščijo v svojih strankah niti mednarodno priznani patentirani egocentriki in samodržci, kakršni so Putin, Erdogan, Macron ali Vučić.
Posebnost, kakršne zlepa ne bomo našli v državah EU, je tudi Erjavčeva generacijska stranka upokojencev (Desus), ki zaradi staranja družbe po naravi pridobiva čedalje več članov in simpatizerjev ter ima nesorazmerno velik vpliv znotraj sicer vedno manj aktivnega volilnega telesa. Ker so upokojenci bili v totalitarnem režimu SFRJ skozi desetletja temeljito “zdresirani”, da so volitve “pravica in dolžnost”, so prav upokojenci najbolj vztrajni, aktivni in zanesljivi volivci, ki seveda vselej znova nasedejo na sladke Erjavčeve limanice pokojninskih in regresnih obljub, ali vsaj na vsem razumljiva agit-propovska navodila “naših” ljubih civilno-družbenih organizacij in vselej pravočasno vprašanih upokojenskih mnenjskih voditeljev.
Evropa oz. skupnost držav EU več kot očitno nobene od naših strank ALDE ne vznemirja in ne zanima. Kar je več kot zgovorno izjavil prvak vladajoče LMŠ in premier Vlade RS Marjan Šarec, ko je omalovažujoče in prezirljivo zavrnil vabilo evropskega parlamenta, da bi kot prvi mož, predstavnik in zastopnik izvršilne veje oblasti v RS mednarodni javnosti in evroparlamentarcem predstavil aktualna stališča in poglede slovenske vlade na EU in na njen nadaljnji razvoj. Marjan Šarec ni imel od kod jemati svojih stališč do EU, saj o tem ne razločno in ne jasno ne govorijo programi nobene od omenjenih štirih “sredinskih” strank, a tudi ne dokumenti vlade in parlamenta RS. Za Marjana Šarca in njemu podobne lokalne politike je več kot dovolj prestižno in odmevno, če smejo spregovoriti v Škrabčevi domačiji, se pravi, če se morejo “peteliniti” na lokalnem peskovniku in pred lokalnimi prenašalci in interpreti “fake news”.
21:39 čemu pametovanje? Zato so volitve počakajmo!
Očitno te boli, da bodo leve stranke dočakale napovedani ali pa še slabši rezultat.
Ko bo politični analitik Slovenec kremenit objavil še napoved rezultatov volitev za vse stranke, ti pa svetujem, da pred branjem vzameš kako pomirjevalo.
Khmmm…
Sredinske stranke, pa to….
Tale šopek koristoljubcev je ravnotoliko sredinski, kot sem jaz strokovnjak za jedrsko fiziko.
Vsebina, notranjost, bistvo! Ne pa PR embalaža. Ideologija se na ogled postavi, ko poslanci pritiskajo tipke v parlamentu…
Po moji oceni je trojček ŠarecCerarBratušek običajna levica.
Šopek MesecŽidanErjavec je pa skrajna levica, tista titoistična. In ta se že dotika titofilne Jelinčičeve skrajne desnice.
Potem sta na klasični desnici Janša in Brščič.
Malce proti sredini se znajde Podobnik, še bolj na sredino pa stopa Tonin.
Evo, pa sem narisal krog Slovenske politike, kot jo doživljam skozi dejanja, ne skozi PR….
Janša in Brščič klasična desnica? JJ in Brščič sta skrajna desnica,tako kot sta Mesec in Židan skrajna levica
Tudi tole se ne sme zamolčati pred predvolilno kampanjo in volitvami.
So hrvaške divizije vkorakale v Slovenijo, so hrvaške letalske sile prekrile slovensko nebo, so hrvaške letalonosilke in topovnjače blokirale slovensko morje, slovenska pristanišča in slovenski dostop do odprtega morja, da se je samo zato, ker naj bi nek hrvaški slehernik naročil nekemu drugemu hrvaškemu sleherniku, da naj posreduje pri komercialni televiziji POP TV, da ta ne objavi neke nepomembne novice, sprožil tak vihar v kozarcu vode?
Kje je zapisano, da mora imeti majhna država tudi majhne politike in državnike?
Svoje sramote leva ljudska oblast ne bo mogla skriti niti za Svetom za nacinalno varnost, ki menda pravkar zaseda, ki pa ne bo mogel spremeniti dejstva, da imamo popolnoma nesposobno obveščevalno službo in da je slovenska vojska že dvakrat zaporedoma prejela negativno oceno za pripravljenost v miru, da o pripravljenosti za vojne raznere ne govorimo.
Dovolj je!
Zato smo slovenski politični analitiki dolžni razkrivati bedo leve ljudske oblasti in leve politike in slovenske volivce sproti seznanjati, kako kaže na volitvah rdečim političnim avanturistom.
Ho, ho,
kako naj določijo vodjo koalicije vseh rdečih strank, lažne leve sredine! So leve in pika. Pravi obraz zanje je levica, toda zaenkrat to na mednarodnem parketu to formalno prikrivajo, čeprav vsi vedo, koliko je ura, nekaj zmede pa le povzročajo. Torej, ne morejo reči, da gledajo ponoči, ko jih nihče ne vidi v Mesec, podnevi pa v sredino sonca, saj bi to bilo tako, kot če bi javno pokazali, kdo je globoka država in kdo jo vodi ter s tem, kdo v resnici vodi plenjenje in sploh Slovenijo.
Tudi, če ne bodo dobili v eu parlament nobenega poslanca, jih v Sloveniji to ne bo nič ogrozilo, razen če to ne bi pomenilo, da se odslej na volitve podaja velika večina inteligentnih, domoljubnih ljudi. Toda kje so ali naj vstanejo iz jam ali naj pridejo pobegli generacij iz časa od leta 1945. Ti ne verjamejo večini preživelih, zato so šli-beg možganov in poštenja, zdrave pameti…
Pa ne obupati nad samimi seboj in to državo drago moji. Trudimo se in ko se toliko preznojimo v glavah, jih bo srečala pamet. Do takrat pa mora trajati križev pot, pot v Kanan itd. Brez tega pa upanja ni in zato zlopočetniki plenijo, obupani pa čemijo in hodijo zgolj na prireditve zasvojenosti kruha in iger… Ubogi.