Testiranju na novi koronavirus se boste težko izognili. Če imate pomisleke, so tu odgovori

Vir foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Že kmalu po izbruhu epidemije novega koronavirusa so znanstveniki skušali narediti tudi teste, ki bi potrjevali okužbo s tem virusom. To je potrebno, da lahko učinkovito izoliramo okužene, da ti okužbe ne prenašajo naprej in obolele tudi ustrezno zdravimo.

Testiranje je torej eno naših glavnih orožij proti epidemiji. Zdaj, ko imamo na razpolago hitre HAT teste, bodo do precepljenosti populacije igrali ključno vlogo pri zajezitvi širjenja okužbe.

Nekateri delodajalci jih že uporabljajo za testiranja zaposlenih, v zdravstvu in domovih upokojencev je to že redna praksa, vlada pa je z negativnim hitrim testom omogočila tudi delovanje smučišč.

A ravno ta primer nakazuje, da brez odpora tudi kar se hitrih testiranj tiče, ne bo šlo. Združenje žičničarjev je namreč danes od vlade zahtevalo umik obveznega hitrega testiranja, češ da se smučarji nočejo testirati. 

Uvajanje novih pristopov sicer vseskozi spremljajo različne skepse, ki jih spodbujajo tako medicinski "strokovnjaki" kot spletni anonimneži.

Na udaru dvomljivcev so tako sami testi za ugotavljanje okužb kot učinkovitost varnost cepiv.

Pred pojavom novega koronavirusa je bilo o mikrobioloških laboratorijih le redko slišati. Za svoje delo so načeloma imeli dovolj zaposlenih, znanja in opreme, tako da se z njihovim delom širša javnost ni prav posebej ukvarjala.

Mali predmet, ki zanima vse


Kriza z novim koronavirusom je stvari postavila na glavo. Prej dovoljšnje kapacitete so naenkrat postale premajhne, število preiskav se je kar naenkrat nekajkratno povečalo, novice iz laboratorija pa so postale ključno medijsko sporočilo tistega dne v državi. Dodatno tančico skrivnosti pa je nad vse zagrnila še skrivnostna PCR metoda, edina dovolj zanesljiva za dokazovanje virusa.

Zahtevna poglavja iz učbenikov za zdravnike, mikrobiologe in laboratorijske delavce so naenkrat postala zanimiva tudi za popolne laike. Lahko analizam sploh zaupamo?

Velikih pritiskov so bili v preteklih mesecih deležni tudi razvijalci cepiva, ki so se pri njihovem ustvarjanju uporabili revolucionarne novosti. Nas mora to skrbeti?

Dragi, a zanesljivi PCR testi


V Sloveniji smo prve okužene pričeli iskati že meseca februarja, v začetku marca pa smo potrdili prvo okužbo. Pri tem je javnost najbolj fasciniralo, da vsi, pri katerih so potrdili okužbo, niso zboleli. Ali testiranje torej laže?

Seveda ne, testiranje namreč ne potrjuje bolezni, ampak zgolj prisotnost virusa v nosno-žrelnem prostoru. Po dosedanjih podatkih so PCR testi pri tem v laboratorijskih pogojih praktično 100 % zanesljivi. Hitri antigenski testi, ki jih tudi uporabljamo, pa za nekaj odstotnih točk manj.

Možnost napačnih interpretacij pri PCR testih praktično izniči dejstvo, da pri njih ne iščemo prisotnost celotnega virusa, ampak zgolj tipične delčke DNA, značilne zgolj za ta virus.

Te nato s posebnim postopkom, ki traja vse do 40 ciklov, podvajamo. Če število kopij virusa preseže določeno količino, je vzorec pozitiven. Mogoči so tudi delno pozitivni izvidi, zlasti v primerih, ko je okužba šibka ali je okuženi okužbo že prebolel. Test namreč zazna virusne delce, tudi če so ti mrtvi.

Možnost, da bi na testu kdo od negativnih pacientov postal pozitiven, je praktično enaka nič. To dokazujejo podatki iz avstralske zvezne države Victoria, kjer v obdobju od 30. oktobra do 10. decembra 2020 niso zaznali nobene okužene osebe in to kljub temu, da so še vedno opravili od 10.000 do 20.000 testov dnevno (Vir).

Če v brisu torej ni ustreznih sekvenc zaporedja DNA, ki pritičejo virusu SARS-CoV-2, jih test torej ne more poustvariti.

Kot rečeno pa tudi pozitiven test še ne nakazuje tega, da smo bolni. Mrtvi delci virusa v nosno-žrelni votlini lahko ostanejo še zelo dolgo, vendar ustrzeno usposobljen strokovnjak zna razbrati takšne primere.

Prav tako šibko pozitivni vzorci brez simptomom ne dokazujejo bolezni covid - 19. Karantena nam takrat ni odrejena zaradi tega, ker bi škodovali sebi, ampak predvsem zato, da okužbe slučajno ne bi širili naprej.

Zakaj potrebujemo še HAT teste


Največja težava PCR testov je, da zanje potrebujemo veliko izkušenega osebja in drage opreme, zaradi česar je cena testa na koncu precej visoka. To težavo skušajo rešiti hitri antigenski testi. Ti se lahko od začetka do konca opravijo na samem mestu odvzema vzorca, zaradi česar so odličen pripomoček za orientacijo. Zanesljivost pa bo še vedno na strani testov PCR.

Hitri antigenski testi ne zaznavajo samega DNA zapisa, pač pa se osredotočajo na specifične beljakovine na površini ovojnice virusa. Po odvzemu brisa palčko z vzorcem pomočimo v posebno tekočino, v kateri so molekule, ki se lahko pripnejo na ovojnico virusa. Tekočino nato kapnemo na test, če se molekule pripnejo na virus, se ustavijo in obarvajo prvo črtico testa, če ne pa samo kontrolno. Če sta obe močno obarvani, je prisotnost virusa zanesljiva. Seveda je tudi tu mogoče, da je izid testa nejasen, v teh primerih dvom navadno razreši test PCR.

Ti testi niso tako zanesljivi, vendar nam lahko zaradi dostopnosti in cene omogočajo, da z njimi ujamemo tudi tiste, ki ne kažejo simptomov. Ena od taktik je tako množično in ciklično testiranje tistih, za katere je najbplj nevarno, če bi okužbo širili naprej (kot je po novem to obvezno za uporabo smučišč).

Oboji testi so ob pravilnem rokovanju torej precej zanesljivi in koristni, vendar le, če ob analizi popolnoma spoštujemo navodila.

Več o delovanju HAT in PCR testov ter o neupravičenih dvomih v verodostojnost rezultatov si lahko preberete v člankih Kako delujejo testi za SARS-Cov-2 in PCR testi so zanesljivi.

Neverjetna mRNA cepiva


Prva cepiva so povečini temeljila na tem, da se je v telo vbrizgalo oslabljeno različico virusa, ki je bila dovolj agresivna, da je sprožila nastanek protiteles, hkrati pa nesposobna povzročiti razvoj bolezni. Istočasno so v ozadju potekali še nekateri novi pristopi, med katerimi je svojo vrednost prav v tej krizi pokazala tehnologija razvoja mRNA cepiv. Ta s pomočjo genetskega ukaza sprožijo, da v naših celicah začnejo nastajati protitelesa.

Raziskave na tem področju potekajo že več kot desetletje, cepivo proti covid -19 pa je prva tako široka uporaba te tehnologije. Ta sicer obeta še mnogo, mnogo več. Vendar pa je težava v tem, da malo vemo o dolgoročnih učinkih, saj študije o tem več kot desetletje ne morejo trajati. Neka meja skepse je torej zagotovo upravičena, a dejstvo je, da negativni učinki do sedaj še niso bili zaznani.

Cepilni skeptiki
Nedavna javnomnenjska raziskava Valicona je pokazala, da v Sloveniji slaba tretjina ljudi trenutno dvomi v varnost cepiva proti COVID-19, slaba četrtina pa ga vidi kot sredstvo nadzora nad populacijo. Več tukaj.


Se je torej vredno cepiti? Ugledni slovenski zdravniki o tem ne dvomijo, saj so se cepili tudi sami. Bodo pa na tržišču kmalu na voljo tudi bolj konvencionalna cepiva, kot je tisto podjetja AstraZeneca.

Danes je sicer bila NIJZ sporočena smrt starejše osebe v domu upokojencev v dneh po cepljenju. Oseba je imela pridružene bolezni. Komisija za cepljenje pri Ministrstvu za zdravje bo primer podrobno preučila.




Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike