Testiranju na novi koronavirus se boste težko izognili. Če imate pomisleke, so tu odgovori
POSLUŠAJ ČLANEK
Že kmalu po izbruhu epidemije novega koronavirusa so znanstveniki skušali narediti tudi teste, ki bi potrjevali okužbo s tem virusom. To je potrebno, da lahko učinkovito izoliramo okužene, da ti okužbe ne prenašajo naprej in obolele tudi ustrezno zdravimo.
Testiranje je torej eno naših glavnih orožij proti epidemiji. Zdaj, ko imamo na razpolago hitre HAT teste, bodo do precepljenosti populacije igrali ključno vlogo pri zajezitvi širjenja okužbe.
Nekateri delodajalci jih že uporabljajo za testiranja zaposlenih, v zdravstvu in domovih upokojencev je to že redna praksa, vlada pa je z negativnim hitrim testom omogočila tudi delovanje smučišč.
A ravno ta primer nakazuje, da brez odpora tudi kar se hitrih testiranj tiče, ne bo šlo. Združenje žičničarjev je namreč danes od vlade zahtevalo umik obveznega hitrega testiranja, češ da se smučarji nočejo testirati.
Uvajanje novih pristopov sicer vseskozi spremljajo različne skepse, ki jih spodbujajo tako medicinski "strokovnjaki" kot spletni anonimneži.
Na udaru dvomljivcev so tako sami testi za ugotavljanje okužb kot učinkovitost varnost cepiv.
Pred pojavom novega koronavirusa je bilo o mikrobioloških laboratorijih le redko slišati. Za svoje delo so načeloma imeli dovolj zaposlenih, znanja in opreme, tako da se z njihovim delom širša javnost ni prav posebej ukvarjala.
Kriza z novim koronavirusom je stvari postavila na glavo. Prej dovoljšnje kapacitete so naenkrat postale premajhne, število preiskav se je kar naenkrat nekajkratno povečalo, novice iz laboratorija pa so postale ključno medijsko sporočilo tistega dne v državi. Dodatno tančico skrivnosti pa je nad vse zagrnila še skrivnostna PCR metoda, edina dovolj zanesljiva za dokazovanje virusa.
Zahtevna poglavja iz učbenikov za zdravnike, mikrobiologe in laboratorijske delavce so naenkrat postala zanimiva tudi za popolne laike. Lahko analizam sploh zaupamo?
Velikih pritiskov so bili v preteklih mesecih deležni tudi razvijalci cepiva, ki so se pri njihovem ustvarjanju uporabili revolucionarne novosti. Nas mora to skrbeti?
V Sloveniji smo prve okužene pričeli iskati že meseca februarja, v začetku marca pa smo potrdili prvo okužbo. Pri tem je javnost najbolj fasciniralo, da vsi, pri katerih so potrdili okužbo, niso zboleli. Ali testiranje torej laže?
Seveda ne, testiranje namreč ne potrjuje bolezni, ampak zgolj prisotnost virusa v nosno-žrelnem prostoru. Po dosedanjih podatkih so PCR testi pri tem v laboratorijskih pogojih praktično 100 % zanesljivi. Hitri antigenski testi, ki jih tudi uporabljamo, pa za nekaj odstotnih točk manj.
Možnost napačnih interpretacij pri PCR testih praktično izniči dejstvo, da pri njih ne iščemo prisotnost celotnega virusa, ampak zgolj tipične delčke DNA, značilne zgolj za ta virus.
Te nato s posebnim postopkom, ki traja vse do 40 ciklov, podvajamo. Če število kopij virusa preseže določeno količino, je vzorec pozitiven. Mogoči so tudi delno pozitivni izvidi, zlasti v primerih, ko je okužba šibka ali je okuženi okužbo že prebolel. Test namreč zazna virusne delce, tudi če so ti mrtvi.
Možnost, da bi na testu kdo od negativnih pacientov postal pozitiven, je praktično enaka nič. To dokazujejo podatki iz avstralske zvezne države Victoria, kjer v obdobju od 30. oktobra do 10. decembra 2020 niso zaznali nobene okužene osebe in to kljub temu, da so še vedno opravili od 10.000 do 20.000 testov dnevno (Vir).
Če v brisu torej ni ustreznih sekvenc zaporedja DNA, ki pritičejo virusu SARS-CoV-2, jih test torej ne more poustvariti.
Kot rečeno pa tudi pozitiven test še ne nakazuje tega, da smo bolni. Mrtvi delci virusa v nosno-žrelni votlini lahko ostanejo še zelo dolgo, vendar ustrzeno usposobljen strokovnjak zna razbrati takšne primere.
Prav tako šibko pozitivni vzorci brez simptomom ne dokazujejo bolezni covid - 19. Karantena nam takrat ni odrejena zaradi tega, ker bi škodovali sebi, ampak predvsem zato, da okužbe slučajno ne bi širili naprej.
Največja težava PCR testov je, da zanje potrebujemo veliko izkušenega osebja in drage opreme, zaradi česar je cena testa na koncu precej visoka. To težavo skušajo rešiti hitri antigenski testi. Ti se lahko od začetka do konca opravijo na samem mestu odvzema vzorca, zaradi česar so odličen pripomoček za orientacijo. Zanesljivost pa bo še vedno na strani testov PCR.
Hitri antigenski testi ne zaznavajo samega DNA zapisa, pač pa se osredotočajo na specifične beljakovine na površini ovojnice virusa. Po odvzemu brisa palčko z vzorcem pomočimo v posebno tekočino, v kateri so molekule, ki se lahko pripnejo na ovojnico virusa. Tekočino nato kapnemo na test, če se molekule pripnejo na virus, se ustavijo in obarvajo prvo črtico testa, če ne pa samo kontrolno. Če sta obe močno obarvani, je prisotnost virusa zanesljiva. Seveda je tudi tu mogoče, da je izid testa nejasen, v teh primerih dvom navadno razreši test PCR.
Ti testi niso tako zanesljivi, vendar nam lahko zaradi dostopnosti in cene omogočajo, da z njimi ujamemo tudi tiste, ki ne kažejo simptomov. Ena od taktik je tako množično in ciklično testiranje tistih, za katere je najbplj nevarno, če bi okužbo širili naprej (kot je po novem to obvezno za uporabo smučišč).
Oboji testi so ob pravilnem rokovanju torej precej zanesljivi in koristni, vendar le, če ob analizi popolnoma spoštujemo navodila.
Več o delovanju HAT in PCR testov ter o neupravičenih dvomih v verodostojnost rezultatov si lahko preberete v člankih Kako delujejo testi za SARS-Cov-2 in PCR testi so zanesljivi.
Prva cepiva so povečini temeljila na tem, da se je v telo vbrizgalo oslabljeno različico virusa, ki je bila dovolj agresivna, da je sprožila nastanek protiteles, hkrati pa nesposobna povzročiti razvoj bolezni. Istočasno so v ozadju potekali še nekateri novi pristopi, med katerimi je svojo vrednost prav v tej krizi pokazala tehnologija razvoja mRNA cepiv. Ta s pomočjo genetskega ukaza sprožijo, da v naših celicah začnejo nastajati protitelesa.
Raziskave na tem področju potekajo že več kot desetletje, cepivo proti covid -19 pa je prva tako široka uporaba te tehnologije. Ta sicer obeta še mnogo, mnogo več. Vendar pa je težava v tem, da malo vemo o dolgoročnih učinkih, saj študije o tem več kot desetletje ne morejo trajati. Neka meja skepse je torej zagotovo upravičena, a dejstvo je, da negativni učinki do sedaj še niso bili zaznani.
Se je torej vredno cepiti? Ugledni slovenski zdravniki o tem ne dvomijo, saj so se cepili tudi sami. Bodo pa na tržišču kmalu na voljo tudi bolj konvencionalna cepiva, kot je tisto podjetja AstraZeneca.
Danes je sicer bila NIJZ sporočena smrt starejše osebe v domu upokojencev v dneh po cepljenju. Oseba je imela pridružene bolezni. Komisija za cepljenje pri Ministrstvu za zdravje bo primer podrobno preučila.
Testiranje je torej eno naših glavnih orožij proti epidemiji. Zdaj, ko imamo na razpolago hitre HAT teste, bodo do precepljenosti populacije igrali ključno vlogo pri zajezitvi širjenja okužbe.
Nekateri delodajalci jih že uporabljajo za testiranja zaposlenih, v zdravstvu in domovih upokojencev je to že redna praksa, vlada pa je z negativnim hitrim testom omogočila tudi delovanje smučišč.
A ravno ta primer nakazuje, da brez odpora tudi kar se hitrih testiranj tiče, ne bo šlo. Združenje žičničarjev je namreč danes od vlade zahtevalo umik obveznega hitrega testiranja, češ da se smučarji nočejo testirati.
Uvajanje novih pristopov sicer vseskozi spremljajo različne skepse, ki jih spodbujajo tako medicinski "strokovnjaki" kot spletni anonimneži.
Na udaru dvomljivcev so tako sami testi za ugotavljanje okužb kot učinkovitost varnost cepiv.
Pred pojavom novega koronavirusa je bilo o mikrobioloških laboratorijih le redko slišati. Za svoje delo so načeloma imeli dovolj zaposlenih, znanja in opreme, tako da se z njihovim delom širša javnost ni prav posebej ukvarjala.
Mali predmet, ki zanima vse
Kriza z novim koronavirusom je stvari postavila na glavo. Prej dovoljšnje kapacitete so naenkrat postale premajhne, število preiskav se je kar naenkrat nekajkratno povečalo, novice iz laboratorija pa so postale ključno medijsko sporočilo tistega dne v državi. Dodatno tančico skrivnosti pa je nad vse zagrnila še skrivnostna PCR metoda, edina dovolj zanesljiva za dokazovanje virusa.
Zahtevna poglavja iz učbenikov za zdravnike, mikrobiologe in laboratorijske delavce so naenkrat postala zanimiva tudi za popolne laike. Lahko analizam sploh zaupamo?
Velikih pritiskov so bili v preteklih mesecih deležni tudi razvijalci cepiva, ki so se pri njihovem ustvarjanju uporabili revolucionarne novosti. Nas mora to skrbeti?
Dragi, a zanesljivi PCR testi
V Sloveniji smo prve okužene pričeli iskati že meseca februarja, v začetku marca pa smo potrdili prvo okužbo. Pri tem je javnost najbolj fasciniralo, da vsi, pri katerih so potrdili okužbo, niso zboleli. Ali testiranje torej laže?
Seveda ne, testiranje namreč ne potrjuje bolezni, ampak zgolj prisotnost virusa v nosno-žrelnem prostoru. Po dosedanjih podatkih so PCR testi pri tem v laboratorijskih pogojih praktično 100 % zanesljivi. Hitri antigenski testi, ki jih tudi uporabljamo, pa za nekaj odstotnih točk manj.
Možnost napačnih interpretacij pri PCR testih praktično izniči dejstvo, da pri njih ne iščemo prisotnost celotnega virusa, ampak zgolj tipične delčke DNA, značilne zgolj za ta virus.
Te nato s posebnim postopkom, ki traja vse do 40 ciklov, podvajamo. Če število kopij virusa preseže določeno količino, je vzorec pozitiven. Mogoči so tudi delno pozitivni izvidi, zlasti v primerih, ko je okužba šibka ali je okuženi okužbo že prebolel. Test namreč zazna virusne delce, tudi če so ti mrtvi.
Možnost, da bi na testu kdo od negativnih pacientov postal pozitiven, je praktično enaka nič. To dokazujejo podatki iz avstralske zvezne države Victoria, kjer v obdobju od 30. oktobra do 10. decembra 2020 niso zaznali nobene okužene osebe in to kljub temu, da so še vedno opravili od 10.000 do 20.000 testov dnevno (Vir).
Če v brisu torej ni ustreznih sekvenc zaporedja DNA, ki pritičejo virusu SARS-CoV-2, jih test torej ne more poustvariti.
Kot rečeno pa tudi pozitiven test še ne nakazuje tega, da smo bolni. Mrtvi delci virusa v nosno-žrelni votlini lahko ostanejo še zelo dolgo, vendar ustrzeno usposobljen strokovnjak zna razbrati takšne primere.
Prav tako šibko pozitivni vzorci brez simptomom ne dokazujejo bolezni covid - 19. Karantena nam takrat ni odrejena zaradi tega, ker bi škodovali sebi, ampak predvsem zato, da okužbe slučajno ne bi širili naprej.
Zakaj potrebujemo še HAT teste
Največja težava PCR testov je, da zanje potrebujemo veliko izkušenega osebja in drage opreme, zaradi česar je cena testa na koncu precej visoka. To težavo skušajo rešiti hitri antigenski testi. Ti se lahko od začetka do konca opravijo na samem mestu odvzema vzorca, zaradi česar so odličen pripomoček za orientacijo. Zanesljivost pa bo še vedno na strani testov PCR.
Hitri antigenski testi ne zaznavajo samega DNA zapisa, pač pa se osredotočajo na specifične beljakovine na površini ovojnice virusa. Po odvzemu brisa palčko z vzorcem pomočimo v posebno tekočino, v kateri so molekule, ki se lahko pripnejo na ovojnico virusa. Tekočino nato kapnemo na test, če se molekule pripnejo na virus, se ustavijo in obarvajo prvo črtico testa, če ne pa samo kontrolno. Če sta obe močno obarvani, je prisotnost virusa zanesljiva. Seveda je tudi tu mogoče, da je izid testa nejasen, v teh primerih dvom navadno razreši test PCR.
Ti testi niso tako zanesljivi, vendar nam lahko zaradi dostopnosti in cene omogočajo, da z njimi ujamemo tudi tiste, ki ne kažejo simptomov. Ena od taktik je tako množično in ciklično testiranje tistih, za katere je najbplj nevarno, če bi okužbo širili naprej (kot je po novem to obvezno za uporabo smučišč).
Oboji testi so ob pravilnem rokovanju torej precej zanesljivi in koristni, vendar le, če ob analizi popolnoma spoštujemo navodila.
Več o delovanju HAT in PCR testov ter o neupravičenih dvomih v verodostojnost rezultatov si lahko preberete v člankih Kako delujejo testi za SARS-Cov-2 in PCR testi so zanesljivi.
Neverjetna mRNA cepiva
Prva cepiva so povečini temeljila na tem, da se je v telo vbrizgalo oslabljeno različico virusa, ki je bila dovolj agresivna, da je sprožila nastanek protiteles, hkrati pa nesposobna povzročiti razvoj bolezni. Istočasno so v ozadju potekali še nekateri novi pristopi, med katerimi je svojo vrednost prav v tej krizi pokazala tehnologija razvoja mRNA cepiv. Ta s pomočjo genetskega ukaza sprožijo, da v naših celicah začnejo nastajati protitelesa.
Raziskave na tem področju potekajo že več kot desetletje, cepivo proti covid -19 pa je prva tako široka uporaba te tehnologije. Ta sicer obeta še mnogo, mnogo več. Vendar pa je težava v tem, da malo vemo o dolgoročnih učinkih, saj študije o tem več kot desetletje ne morejo trajati. Neka meja skepse je torej zagotovo upravičena, a dejstvo je, da negativni učinki do sedaj še niso bili zaznani.
Cepilni skeptiki
Nedavna javnomnenjska raziskava Valicona je pokazala, da v Sloveniji slaba tretjina ljudi trenutno dvomi v varnost cepiva proti COVID-19, slaba četrtina pa ga vidi kot sredstvo nadzora nad populacijo. Več tukaj.
Nedavna javnomnenjska raziskava Valicona je pokazala, da v Sloveniji slaba tretjina ljudi trenutno dvomi v varnost cepiva proti COVID-19, slaba četrtina pa ga vidi kot sredstvo nadzora nad populacijo. Več tukaj.
Se je torej vredno cepiti? Ugledni slovenski zdravniki o tem ne dvomijo, saj so se cepili tudi sami. Bodo pa na tržišču kmalu na voljo tudi bolj konvencionalna cepiva, kot je tisto podjetja AstraZeneca.
Danes je sicer bila NIJZ sporočena smrt starejše osebe v domu upokojencev v dneh po cepljenju. Oseba je imela pridružene bolezni. Komisija za cepljenje pri Ministrstvu za zdravje bo primer podrobno preučila.
V raziskavah Pfizerja in Moderne je RNK cepivo prejelo 35.000 ljudi.
Če bi se jih enako število okužilo s koronavirusom bi:
- jih resno zbolelo 3500 (10%),
- potrebovalo intenzivno zdravljenje 1750 (5%),
- umrlo 350 (1%)!
Med cepljenjimi jih je blago zbolelo 19, resno pa 1!
— Simon Podnar 😷 (@PodnarSimon) January 4, 2021
Cepljen. S tem ne ščitim le sebe, ampak tudi svoje bolnike in družino. Cepljenje je varno, pričakovana korist daleč presega morebitna tveganja. Za cepljenje sta se prijavila tudi starša, cepili se bodo tudi drugi člani moje družine. K cepljenju pozivam vse sodržavljane. pic.twitter.com/21MLDCtCBX
— Samo Vesel (@SVesel) January 2, 2021
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
8 komentarjev
lavrict
Igor pač ne boš. Koga briga. Kot ne boš šel na koncerte,smučanje,potovanja ali morda celo ne v predavalnico ali zdravstveni dom. Odrasla in odgovorna oseba sprejme odločitev in vse,vse, posledice,ki izhajajo iz odločitve. To je vse.
Razvajeni,nedorasli,egoisti,neodgovorni, sociopati, in pretežno levičarji, pa trdijo,da so pravice njihove,dolžnosti od drugih.V smislu zakaj bi se cepil,če se lahko sosed?
APMMB2
Igor, ponudila se mi je priložnost, da ti tukaj repliciram in te še enkrat proglasim za buteca.
Malo sva zaostrila razpravo o tvitanju Janaza Janše, ki so ga v Sloveniji proglasili za maršala Tvita in domislico izvozili, domačo javnost pa prepričali, da uvažajo suho zlato. Temu je seveda množica nasedla, prav tako tudi ti, zato je moja uvodna trditev na mestu.
Če se spomim moje replike niti z besedico nisem omenjal Tita, branil pa sem Janšo in pojasnil, da je pač sodoben politik, ki se poslužuje tvitov in z njimi na kratek in jasen način izraža svoja stališča.
Ali ni to pošteno?
Ali ni pošteno da dve lažnjivki, ki ga blatita poimeniuje prostittutki? Mar ni laž, ki jo razširja javna RTV zavržno dejanje, morda še bolj zavržno kot prostitucija?
Koga pa vznemiri če si nekdo privošči plačljiv seks? Če pa vznemiriš pol naroda, pa to ni malenkost, ampak svinjarija, ki prekaša prostitucijo.
Ti se pač hočeš delati frajerja, tipa, ki je nad ruljo, ki jo okrog prinaša propagandna novinarska mašinerija.
Pa ni tako. Sam si mali neznatni šraufek te mašinerije, ki jo usmerja in vodi mafija. Mafija na debelo ropa in krade Slovenijo in Slovence. V času samoatojnosti je mafija Slovenijo okradla že za nekaj deset milijard. Če bi te milijarde pametno naložila, bi bila danes Slovenija Švica.
Če bi vsaj plačevala takšne lakaje, kot si ti, bi vsaj ti živeli primerno, tako kot živijo ljudje v razviti Evropi. Ker si mali neznatni šraufek, pa se zadovoljiš z drobtinicami, ki ti jih mafija milostno daje, zato, da bevskaš njej v prid. Maki lakajček!
S podporo mafiji, si sam del mafije. Se tega zavedaš?
IgorP
Ma za noben denar mi ne bodo šarili po nosu, če jaz tega ne bom želel!
MEFISTO
Po nosu jih pa lahko dobiš, četudi si tega ne želiš?
Janez321
Ko umre nekdo po cepljenju, je potrebno poudariti, da je imel pridružene bolezni, ko nekdo umre za kao COVID19 pozabimo na te iste pridružene bolezni.
Kar se tiče zanesljivosti PCR testov: Elon Musc se je isti dan testiral štiri krat, dva krat je bil pozitiven, dva krat pa negativen.
AlojzZ
Prizivno sodišče Portugalske je pred nekaj dnevi uradno odločilo, da je pošiljanje ljudi v KARANTENO le na temelju PCR testa NEZAKONITO! Sodišče je pojasnilo, da je zanesljivost PCR testa odvisna od števila izvršenih ciklov podvajanja oziroma povečevanja, da bi skozi to pomnoževanje zaznali morebitno prisotnost delčkov virusa testirane osebe.
Sklicujoč se na ‘Jafa et all 2020’ je prišlo sodišče do sklepa, da je V PRIMERU POZITIVNEGA PCR testa pri osebi po analizi s 35 cikli podvajanj ali več, kar počnejo v pretežnem delu laboratorijev v EU in ZDA, verjetnost DEJANSKE OKUŽBE NIŽJA od 3%. Verjetnost, da je rezultat NAPAČNO POZITIVEN, pa je 97%.
AlojzZ
Elon Musk sodi med najbogatejše zemljane, proizvaja Teslove avtomobile (Tesla Elon Musk). Dobil je blage simptome prehlada in je šel na test za korono. In ker je posebnež, je opravil test 4 krat v enem dnevu. Ista naprava, enak test, ista medicinska sestra. 2 krat je bil pozitiven in 2 krat negativen. Dogodek je objavil na svojem tviterju in pripisal, da se dogaja nekaj čudnega.
MEFISTO
Ne spada sem, pa bom vendar tole zapisal.
" Gospod je včeraj v svoj objem poklical zvesto služabnico Lidijo Drobnič, zgled demokratične srčnosti. Večna Luč naj ji sveti, naj počiva v miru!"
Gornje sem prebral na tviterju in na nekateruh portalih, le Domovina nič, čeprav je bila prava in resnična ter pomembna krščanska demokratka
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.