Teršek za ustavnega sodnika ni bil izvoljen zaradi izjav v času razpadajoče Pahorjeve vlade

Rok Čakš

Foto: osebni arhiv
Kljub temu, da se je še nedavno zdelo drugače, profesor prava s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Andraž Teršek, danes v državnem zboru ni bil izvoljen za ustavnega sodnika. Dobil je 42 glasov, 4 premalo za izvolitev. 

Po naših informacijah so koalicijski poslanci Teršku zamerili predvsem besede z okrogle mize o vlogi civilne družbe iz julija 2011, ko je razpadala Pahorjeva vlada. Takrat je med drugim dejal, da je politike, ki ne poznajo sramu in etične drže, zamenjali tudi tako, da se jih iz pisarn "z rokami potegne na cesto", če ne gre drugače. 

A kot je Teršek pojasnil že nekaj mesecev po izjavi, je bila ta (tako takrat kot danes) izvzeta iz konteksta, saj je bila podana s skrajno očitnim cinizmom kot protest na raven diskusije na dogodku, ki ga je predčasno zapustil.

V komentarju uredništva ugotavljamo, da je Janševa koalicija zamudila odlično priložnost, da na ustavno sodišče pošlje človeka, ki ustavnih vprašanj zagotovo ne bi presojal skozi politično in ideološko prizmo.

Izredni profesor s Fakultete za humanistične študije je bil vse do koalicijskega vrha minuli teden resen kandidat za ustavnega sodnika, saj mu je podporo javno izreklo dovolj poslanskih skupin za izvolitev, med njimi tudi koalicijska SMC.

A na koalicijskem srečanju so bila poslancem predstavljena nekatera Terškova stališča, ki so to podporo zamajala.

Danes se je v medijih iz krogov SDS-a pojavil članek, ki problematizira besede kandidata za ustavnega sodnika iz julija 2011 na okrogli mizi Zveze za voljo ljudstva o vlogi civilne družbe v politiki. Takrat so mediji poročali, da se naj bi sogovorniki strinjali, da bo civilna družba v politiki postala vplivnejša le, če bi pripadniki neetične politične elite politiko zapustili.

"Da bi to zapustili s sramom, mnogi med njimi tudi tako, da bi doživeli soočenje s kaznovalnimi mehanizmi, s kazenskimi pregoni, če sami po sebi ne bi prepoznali te etične drže, da bi se sami odpovedali oblasti, jih je treba zamenjati tudi s prisilo, če je potrebno. Lahko tudi tako, da se vstopi v njihove pisarne, sobane in se jih z rokami potegne na cesto," je bil takrat oster dr. Teršek.

Ni bil napad na politiko, temveč protest zoper raven diskusije na dotičnem dogodku


Kot je dr. Teršek obširno razložil že v pismih bralcev avgusta 2011 v Delu, je bila izjava podana z zaigranim in skrajno očitnim cinizmom kot protest zoper raven diskusije na tistem dogodku ter zoper radikalnost idej in izraženih stališč. Kot pravi danes, je bil njegov cinizem svarilo, kam takšne ideje peljejo.

 "So pa izjavo nekateri malo za provokacijo in zabavo iztrgali iz konteksta in ji poskušali pripisati dobeseden pomen," danes pojasnjuje.

Zaradi dogodka je, zaradi načina njegovega moderiranja, takrat tudi predčasno protestno odšel.

V izjavi za medije po neizvolitvi je dr. Teršek dejal, da zaradi tega sam ni nikakršna žrtev in da dogajanja ne sprejema z razočaranjem. "Žrtve so ljudje, ki živijo na socialnem robu. Žrtve so ljudje, ki vlagajo ustavne pritožbe na ustavno sodišče, pa jih to zavrača tudi v primerih, ko bi jih lahko ali celo moralo sprejeti," je povedal.

"Če bi bil izvoljen, bi opravljal svoje delo v malce drugačni obliki, z več moči in vpliva. Tako se bom pa vrnil k dosedanjemu delu," je še dodal.

Ob 42 glasovih za dr. Terška je sicer 38 poslancev glasovalo proti, 8 glasovnic pa je bilo neveljavnih.



KOMENTAR: Rok Čakš
Očitno še vedno živimo v družbi, kjer je treba paziti, kaj kdo javno reče
V začetku tega komentarja je potrebno omeniti, da dr. Teršek med drugim že dalj časa (pro bono) občasno piše za Domovina.je, zato naše stališče ni, niti se ne trudi biti objektivno (kar navsezadnje komentar nikoli ni že sam po sebi). A ravno izkušnje konservativno profiliranega medija s pravnim strokovnjakom in avtorjem drugačnih nazorov, a široke misli in duha, pritrjujejo prepričanju mnogih, da bi bil dr. Teršek odličen ustavni sodnik. Resda se danes njegova polemična izjava izpred skoraj desetletja zdi močna, celo radikalna. A je, kot opozarja Teršek sam, iztrgana tako iz širšega konteksta (ter uporabljena v povsem drugem), kot tudi konteksta časa in okoliščin, v katerih je nastala. Gre za čas poglabljanja hude gospodarske krize, ko je nezadovoljstvo že brbotalo v civilni družbi, vladajoča politika pa se je kopala v samodestrukciji in (med drugim tudi) v moralno-etičnem razkroju. V tistem času je namreč razpadala Pahorjeva vlada, saj sta koalicijo zapustili najprej DeSUS maja, nekaj dni pred omenjeno okroglo mizo pa še Golobičeva Zares. A kot je že leta 2011 povedal Teršek, se izjava niti ni nanašala na aktualno politiko, temveč je bila skrajno ciničen in protesten odziv na samo radikalnost idej na okrogli mizi. Zato, četudi Janša konteksta ni poznal, po svoje čudi, da je ravno SDS sedaj tako "zapela" za tiste Terškove besede ter dosegla, da po "njeni" kandidatki ni bil izvoljen tudi drugi Pahorjev izbranec. In to kljub dejstvu, da bi na ustavno sodišče poslali človeka, ki presoj zagotovo ne bi baziral na politični ali ideološki podlagi, temveč na svojem bogatem strokovnem znanju in razumevanju bistva prava. Slednjega, vsaj sklepajoč po presoji in utemeljitvah v pritrdilnih ločenih mnenjih zadnje odločbe o financiranju javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, za nekatere obstoječe ustavne sodnike ne bi mogli ravno trditi. Obenem pa je ta zgodba pomenljivo svarilo za vse, ki imajo dolgoročne ambicije delovanja na najbolj odgovornih mestih v institucijah različnih vej državne oblasti. Naši (stari) starši so se o družbeno-političnih temah na smrt bali govoriti v času komunizma. A očitno tudi desetletja kasneje, ob vsem poveličevanju širokih mej svobode izražanja, ni vseeno, kdo kaj javno reče. Oziroma je treba biti previden, saj se nikoli ne ve, kdaj bo izrečeno na poti vertikalne družbene mobilnosti iztrgano iz konteksta vsebine, časa in prostora ter uporabljeno proti njemu. In kar najbolj žalosti, slednje ne velja le za dediče režima s politične levice, ki so iz podobnih ideoloških razlogov nedavno sramotno izločili vrhunsko strokovnjakinjo, dr. Verico Trstenjak. Temveč očitno tudi na politiko, ki naj bi izvirala iz vrednot slovenske pomladi. No, današnja odločitev bo morda nekatere še okrepila v argumentu, da z dediščino režima ni povsem počiščeno na obeh političnih polih. Žal bi jim na konkretnem primeru težko ugovarjali. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike