Poskus terorističnega jedrskega napada na evropske prestolnice je zelo verjeten

Grožnja terorističnega napada z jedrskim orožjem od hladne vojne ni bila nikoli tako visoka. Po prepričanju poznavalcev, združenih v mednarodnem think-tankom za širitev, naj bi Islamska država iskala možnost za dostop do jedrskega orožja, v nevarnosti pa naj bi bile glavne evropske prestolnice.

International Luxembourg Forum, ki vključuje uradnike iz Zahoda in Rusije, je posvaril predvsem pred veliko verjetnostjo terorističnih napadov med Evropskim prvenstvom v nogometu, ki se od danes odvija v Franciji. Belgijske teroristične celice naj bi namreč pozorno spremljale gibanje varnostnikov in celotnega varnostnega sistema.

“ISIS je v Siriji izvedel že mnogo napadov s kemičnim orožjem. Vemo da hoče nadaljevati z jedrskim napadom v samem srcu Evrope. To, v povezavi s slabo varnostjo v jedrskih raziskovalnih centrih v bivši Sovjetski zvezi pomeni, da je možnost napada z “umazano bombo” na Zaohodno prestolnic zelo visoka,” je povedal Moshe Kantor, predsednik organizacije.  “Sploh pa ni potrebno da teroristi sestavijo “umazano bombo”. Ne govorimo namreč samo o ukradenem jedrskem materialu. Uporaba eksploziva v posamezni jedrski elektrarni bi imela katastrofalne posledice.”

Nekdanji britanski obrambni minister Des Browne ni presenečen, da se hočejo teroristi dokopati do jedrskega orožja. “Jedrski terorizem je zelo pomemben in kompleksni izziv za katerega bomo morali najti mednarodni odgovor. Vemo namreč, da ima Islamska država že v rokah uran, ki ga je zajela v Mosulu.”

Še hujši pa je po njegovem mnenju efekt, ki bi ga taka bombni napad naredil. “Ni tako težko narediti “umazane bombe”. Ta morda ne bi ubila veliko ljudi, a efekt, ki bi ga imela na okolje, infrastrukturo in na psihološki vtis pri ljudeh bi bil uničujoč. Uporabili bi lahko celo cyber vojskovanje na jedrskih objektih.”

Skušali prodati jedrski material

Bela Hiša je ob tem povedala, da je v mednarodnih civilnih in vojaških objektih približno 2000 metričnih ton visokoobogatenega urana in razdeljenega plutonija, da bi lahko bili uporabljeni za jedrsko bombo. A na mednarodni konferenci v Amsterdamu se je kljub tem opozorilom manj kot polovica od 50 prisotnih držav zavezalo, da bodo zavarovala svoje zaloge radiološkega materiala.

Na konferenci ni bilo niti predstavnikov Rusije in Pakistana, držav ki imata zaloge jedrskega orožja in sta po varnostnih ocenah najbolj izpostavljeni poskusom kraje s strani teroristov.

Obveščevalne službe so namreč odkrile, da so lansko jesen kriminalne združbe, povezane z Rusijo skušale izkoristiti ohladitev odnosov med Rusijo in Zahodom in v Moldovi prodati jedrski material teroristom.

Potencialna tarča tudi jedrske elektrarne v Evropi

Tudi če ne morejo do materiala za jedrsko bombo, bi uspešen teroristični napad na jedrsko elektrarno lahko imel podobne, oziroma celo hujše učinke.

Jedrska energija v EU pokrije približno 15% evropske porabe energije. 14 izmed 28 članic EU ima nuklearne reaktorje. Takšne države so: Belgija, Bolgarija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija.

Trenutno deset evropskih držav gradi nove reaktorje ali vsaj zelo resno razmišlja o gradnji: Velika Britanija, Francija, Finska, Slovaška, Poljska, Madžarska, Romunija, Češka, Bolgarija in Litva.

V spodnji razpredelnici si lahko pogledate stanje jedrskih elektrarn po posamezni državi na začetku letošnjega leta. Tiste, ki so že v delovanju in tiste, ki se še gradijo.

vir: euronuclear.org
vir: euronuclear.org

Komentiraj