Teroristična bilanca 2018 do Evrope do zdaj prizanesljiva. Tudi po zaslugi Izraela?

Embed from Getty Images
23. marca je francosko mesto Trèbes v imenu Islamske države doživelo teroristični napad, v katerem so življenje izgubili štirje ljudje. To je bil prvi uspešno izveden teroristični napad v državah članicah EU po več kot pol leta.

Medtem se je samo v letu 2018 po vsem svetu zgodilo 369 terorističnih napadov, v katerih je umrlo 1794 ljudi, lahko razberemo iz spletne strani storymaps.esri.com, ki sistematično zbira podatke o napadih.

Kljub drugačni percepciji Evropejci torej še zdaleč nismo med najbolj ogroženimi s strani terorizma. Pri tem gre velika zasluga obveščevalno-varnostnim službam, predvsem pa novim varnostnim ukrepom, ki se sprejemajo na ravni Evropske unije. 

Izpostavljamo najpomembnejše izmed njih.

Narava terorizma kot varnostne grožnje do obveščevalno-varnostnih služb v smislu PR-ja ni ni ravno prijazna; neuspehe javnost doživi na bučen, pogosto tragičen način, uspehi pa ji ostajajo nepoznani.

Informacija, da so zgolj belgijski varnostni organi od začetka leta 2017 preprečili vsaj tri večje teroristične napade in v tem času obravnavali več kot 1000 primerov, povezanih s terorizmom, še zdaleč ni dosegla toliko ljudi kot novica o uspešno izvedenem terorističnem napadu v francoskem Trèbesu.

Prav tako ob trditvah izraelskega ministrskega predsednika Benjamina Netanyahuja z začetka leta, da je njihov Mosad pomagal preprečiti "več deset terorističnih napadov v Evropi potencialno katastrofalnih razsežnosti," načrtovanih s civilnim letalstvom, marsikdo odmahne z roko in si o Izraelu še naprej misli vse najslabše.

A dejansko je Evropska unija na podlagi negativnih izkušenj ob minulih terorističnih napadih temeljito nadgradila svoje varnostne in nadzorne sisteme.

Nov sistem beleženja vstopov v schengensko območje

Aprila 2017 je EU uvedla sistematični mejni nadzor na svojih zunanjih mejah, zaradi česar lahko mejni organi na meji preverjajo kogarkoli, ki vstopajo na njeno ozemlje.

Najkasneje leta 2020 se bo na omenjenih mejah uvedel nov sistem beleženja vstopov in izstopov iz schengenskega območja brez notranjih meja. Kakor razlaga evropski poslanec Agustin Diaz de Mera Garcia Consuegra, zakonodajni predlog predvideva vzpostavitev integriranega sistema nadzora zunanjih meja Evropske unije, s čimer bi odpravili žigosanje potnih listov.

S tem se olajša vstop državljanom iz tretjih držav, saj bi njihovi podatki ostali shranjeni v sistemu. Ob ponovnem vstopu v območje EU-ja bi se tako izognili vstopnemu čakanju ali posebnim pregledom, takšen sistem pa bi tudi preprečeval nezakonito bivanje. Na takšen način se lahko denimo prepreči napade, kot je bil na božičnem sejmu v Berlinu konec leta 2016, kjer so teroristi uporabili 15 različnih identitet.

Dostopnost podatkovnih baz

"Na evropski ravni obstaja več različnih podatkovnih baz, recimo za prstne odtise, schengenski informacijski sistem, vendar le-te niso ustrezno povezane in Europol nima dostopa do vseh," je julija 2016 izjavil Wil M. Van Gemert, namestni direktor Europola. "Treba je jasno povedati, da obstaja potreba po tesnejšem povezovanju baz podatkov."

Evropski parlament se je zdaj začel posvečati zakonodaji, ki bo omogočila tudi samostojno povezavo raznovrstnih baz podatkov. Zaenkrat ostajajo še nesoglasja o načinih in obsegu zbiranja in uporabe podatkov, kateri organi imajo lahko vstop do podatkov, in varstvu podatkov posameznikov.

Podatki letalskih potnikov

Letalske družbe, ki letijo v in iz EU, morajo zdaj oblastem predati podatke o potnikih: imena, datume potovanj, načrt potovanja, način plačila. Ukrep je bil sprejet aprila 2016 za odkrivanje in preprečevanje terorističnih dejanj.

Države članice so na ta račun v pristojnih organih za boj proti terorizmu ustanovile enote za informacije o potnikih, ki zbira omenjene podatke in jih hrani vsega skupaj pet let. Države članice imajo tudi možnost nadzora podatkov tudi za lete znotraj Unije, vendar morajo pred tem obvestiti Komisijo.

Center za boj proti terorizmu

Europol je lahko 2016 z dovoljenjem Evropskega parlamenta ustanovil Evropski center za boj proti terorizmu, ki ob potrebi pomaga državam članicam, se sooča z borci, deli obveščevalne podatke in strokovno znanje o financiranju terorizma. S terorizmom in radikalizacijo se borijo tudi na spletu in imajo pooblastila, s katerimi lahko od Facebooka zahtevajo za nadzorovanje terorističnih propagandistov.