Teran in minister za zvonjenje po toči
POSLUŠAJ ČLANEK
Hrvatje rečejo mizi stol. Prevajalec iz hrvaščine zato besedo stol prevede z besedo miza. Si predstavljate, če bi jim Evropska komisija prepovedala uporabo te besede samo zato, ker je ta beseda slovenska?
Tako nekako se počutijo Istrani, ki po novem ne smejo vinu, ki mu od vedno rečejo teran, imena napisati na etiketo. Tako nekako se še danes počutimo Primorci, ki besede tokaj ne smemo napisati na steklenico tokaja.
Naj pojasnimo, da je istrski teran dejansko vino, ki ga mi poznamo kot refošk. Kraški teran pa ni isto kot refošk, to vemo verjetno vsi. Hrvaški teran je torej refošk, ki mu rečejo teran. Slovenija je ime teran zaščitila in zato tega imena ne sme nihče uporabljati razen pravih Kraševcev. Hrvaška se je pritožila, lobirala in od Bruslja dobila spregled.
Tokaj pa je trta iz Furlanske nižine, ki ga je ogrska kraljica pred stoletji zanesla v Panonijo. Tam je postalo precej razširjeno in priljubljeno, čeprav je njegov okus izrazito sladek.
Zlobni jeziki bodo rekli, da je ogrski tokaj po okusu in barvi bolj podoben sladkemu čaju kot tokaju. Madžarska je tokaj zaščitila in poslej Primorci in Italijani tokaju ne smemo več reči tokaj. Pa so si izmislili savignonesse. Kar se seveda ni prijelo. Ne nikomur povedat, a tudi jaz na steklenice, ki jih polnim kot poslovna darila svoje firme za družinska drevesa, napišem tokaj.
Kaj bi bilo prav in kaj pravično, naj si ustvari mnenje vsak sam. Naše mnenje tako ali tako na Evropsko komisijo ne bo imelo nobenega vpliva.
Pri vsem skupaj je prav opozoriti na velik problem, ki obstaja že vse odkar smo iz naroda postali nacija. Od prve moderne slovenske države naprej.
Za vsak slučaj naj pojasnimo, da mislimo na Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov iz leta 1918.
Namreč, da ljubljanska oblast ne vidi onkraj Ljubljanske kotline. Zato Ljubljana ni pustila prostovoljcem, da bi ob koncu prve vojne, tako kot Štajersko, zasedli tudi Koroško. Zato so slovenski partizani brez posvetovanja z lokalci prepustili Istro med Dragonjo in Mirno hrvaškim partizanom. Zato je Ljubljana dovolila, da se je meja ob Dragonji v času osamosvojitvi postavila na reko, namesto na vrh hriba.
In slednjič, zato je Ljubljana prepustila, da je Zagreb v Bruslju dosegel obvoz okoli kraškega terana. Državna sekretarka je mirno priznala, da o hrvaški vlogi niso nič vedeli.
Zakaj imamo potemtakem sploh slovenske diplomate v Bruslju? Če niti tega niso opazili, jih ne potrebujemo. Isto velja za zunanjega ministra Erjavca, ki bi moral sam odstopiti že, ko so njegovi uslužbenci kar po telefonu razlagali, da skušajo vplivati na arbitražno sodišče.
Takega ministra sploh ne potrebujemo, saj ne le, da ni koristen, ampak povzroča škodo. To velja tudi za Židana, ministra za zvonjenje po toči. Bruselj je čakal, da se ministra dogovorita, ker pa se nista, je gordijski vozel presekal.
Dragi ministri, pojdite domov in se ukvarjajte z vnuki. Državo pa prepustite ljudem, ki jim je za državo mar in ki se na stvar malo bolj spoznajo.
Post scriptum
Škoda, da tokaj ne raste na Hrvaškem, saj bi Zagreb že davno dosegel to, česar Ljubljana ni še niti poskusila.
Tako nekako se počutijo Istrani, ki po novem ne smejo vinu, ki mu od vedno rečejo teran, imena napisati na etiketo. Tako nekako se še danes počutimo Primorci, ki besede tokaj ne smemo napisati na steklenico tokaja.
Teran je refošk
Naj pojasnimo, da je istrski teran dejansko vino, ki ga mi poznamo kot refošk. Kraški teran pa ni isto kot refošk, to vemo verjetno vsi. Hrvaški teran je torej refošk, ki mu rečejo teran. Slovenija je ime teran zaščitila in zato tega imena ne sme nihče uporabljati razen pravih Kraševcev. Hrvaška se je pritožila, lobirala in od Bruslja dobila spregled.
Kako so nam ukradli tokaj
Tokaj pa je trta iz Furlanske nižine, ki ga je ogrska kraljica pred stoletji zanesla v Panonijo. Tam je postalo precej razširjeno in priljubljeno, čeprav je njegov okus izrazito sladek.
Zlobni jeziki bodo rekli, da je ogrski tokaj po okusu in barvi bolj podoben sladkemu čaju kot tokaju. Madžarska je tokaj zaščitila in poslej Primorci in Italijani tokaju ne smemo več reči tokaj. Pa so si izmislili savignonesse. Kar se seveda ni prijelo. Ne nikomur povedat, a tudi jaz na steklenice, ki jih polnim kot poslovna darila svoje firme za družinska drevesa, napišem tokaj.
Kaj bi bilo prav in kaj pravično, naj si ustvari mnenje vsak sam. Naše mnenje tako ali tako na Evropsko komisijo ne bo imelo nobenega vpliva.
Slovenci imamo velik problem že odkar smo iz naroda postali nacija - ljubljanska oblast ne vidi onkraj Ljubljanske kotline.
Isti problemi iste prestolnice
Pri vsem skupaj je prav opozoriti na velik problem, ki obstaja že vse odkar smo iz naroda postali nacija. Od prve moderne slovenske države naprej.
Za vsak slučaj naj pojasnimo, da mislimo na Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov iz leta 1918.
Namreč, da ljubljanska oblast ne vidi onkraj Ljubljanske kotline. Zato Ljubljana ni pustila prostovoljcem, da bi ob koncu prve vojne, tako kot Štajersko, zasedli tudi Koroško. Zato so slovenski partizani brez posvetovanja z lokalci prepustili Istro med Dragonjo in Mirno hrvaškim partizanom. Zato je Ljubljana dovolila, da se je meja ob Dragonji v času osamosvojitvi postavila na reko, namesto na vrh hriba.
Vlada ni nič vedela …
In slednjič, zato je Ljubljana prepustila, da je Zagreb v Bruslju dosegel obvoz okoli kraškega terana. Državna sekretarka je mirno priznala, da o hrvaški vlogi niso nič vedeli.
Zakaj imamo potemtakem sploh slovenske diplomate v Bruslju? Če niti tega niso opazili, jih ne potrebujemo. Isto velja za zunanjega ministra Erjavca, ki bi moral sam odstopiti že, ko so njegovi uslužbenci kar po telefonu razlagali, da skušajo vplivati na arbitražno sodišče.
Takega ministra sploh ne potrebujemo, saj ne le, da ni koristen, ampak povzroča škodo. To velja tudi za Židana, ministra za zvonjenje po toči. Bruselj je čakal, da se ministra dogovorita, ker pa se nista, je gordijski vozel presekal.
Dragi ministri, pojdite domov in se ukvarjajte z vnuki. Državo pa prepustite ljudem, ki jim je za državo mar in ki se na stvar malo bolj spoznajo.
Post scriptum
Škoda, da tokaj ne raste na Hrvaškem, saj bi Zagreb že davno dosegel to, česar Ljubljana ni še niti poskusila.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
3 komentarjev
biljan
Od slavljenega plebiscita o samostojnosti Slovenije menimo, da je prav le tisto, kar je bilo in je še pri nas v navadi. Le mi smo dovolili, da je scenarist proslave za 26.6.1991. leta najbrž naročil in dal obestiti zastavo Slovenije, ki to ni in je bila izdelana v nasprotju z zakonom. Le kje je odstranjena zastava in, kdo je naročil okovje za obešanje zastave? Le mi v himni opevamo vse narode sveta, za sosede pa dovoljujemo izražati oceno, da so vragi. Ko sem na to opozoril 2003. leta na Geossu, je v posnetku menda nastala mikromanija. Jo je naročil tedanji varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki je bil prisoten na slovesnosti ob dnevu slovenske zastave? Le mi smo pred OZN v New Yorku izobesili 22.5.1992. leta zmečkano državno zastavo, s katere so viseli trakovi za privezovanje. Očitno si nihče prej ni pogledal, kakšne jambore imajo pred OZN in so bili prepričani, da se bo zastava sama prikrojila zanje. V sedanjih izjavah se tako ali tako vse dogaja samo od sebe. Ali pa se ne. In še to: imamo svetovno unikatno goro Triglav, ki na večini nameščenih zastav ne stoji, ampak leži in izpod nje v dveh simbolnih vodotokih odteka narodno bogastvo. Le mi se prepiramo o zastavi Slovenije, pa so slovensko zastavo nosili vsi v času 1941-1945. Eni z orlom, drugi z zvezdo, nekateri brez. Strinjam pa se s tem, da je bil/bo nosilec zastave Vojvodine Kranjske na demonstracijah oglobljen, a pred njim in bi morali biti prav tako oglobljeni vsi, ki nosijo zastave z zvezdo. Kar je bilo, je bilo in ni več. Le mi imamo tri oznake za državo: SI, SLO in SVN, kljub temu, da je vlada maja 1994. leta določila, da se SLO zamenja s SVN, ker po ISO standardu pomeni slovanščina. Tedaj je sekretar vlade M. Bandelj potreboval skoraj dve leti, da je našel omenjeni zapisnik. Vsi na svetu-tudi zloglasni Balkan-spoštuje ISO standarde le Slovenija ne. Le mi nočemo vedeti nič o tem, kaj se dogaja jugovzhodno in južno od nas, kamor dnevno odtekajo brezmejne količine našega denarja za odškodnine in socialne pomoči narodom, ki se neverjetno množijo. Na njihovih in naših dvoriščih. Že konec 90. let sem sporočil odgovornim službam o bonbonieri z orisom in reliefom Hrvaške, na kateri je meja začrtana sredi Piranskega zaliva. Presenečenje je nastopilo-s sicer izpopolnjenim zemljevidom-šele lani. Le pri nas se Slovenca oglobi takoj, priseljeni in njihovi potomci iz drugih novo nastalih držav nekdanje Jugoslavije, pa lahko počnejo kar se jim zljubi in kolegi iz policije ne morejo ugotoviti, ali so naredili prekršek ali ne.In, če spremljaš druge TV programe na ozemlju nekdanje Jugoslavije, vidiš, zakaj so vsak dan močnejši od nas. Zato že dolga leta govorim, da bi morali ukiniti zakon o varovanju osebnih podatkov, saj bi vendar morali vedeti, po izjemnem dr. Rudolfu Andrejki -, kdo je za našo stvar in kdo nam jo sesuva. In na koncu. Obilo bo še izbrisanih, varčevalcev HRV in BiH, nuklearnih elektrarn, kranjskih klobas, terana in drugih nenaših stvari, če se bo dovoljevalo, da bo od krajevne skupnosti navzgor vsakdo počel karkoli se mu zljubi. Vedno so menda za vse krivi čeprav so lahko kar pogosto - poslanci, vlada in občinske uprave. Danes pa sem bral, da smo dobili slovensko prvo damo Melanijo Trump, kateri v čast v Sevnici naslavljajo večino pridelkov in izdelkov v angleščini. Tu mi nekaj ne gre skupaj. Tipično slovensko, v pol slovenščini in pol angleščini. Kaj pa zakon o javni rabi slovenščine? Kakorkoli, smo svetovni unikum in prepričan sem, da mnogi to vedo in spretno koristijo. In zakaj je tako? Po Benu Zupančiču iz knjige Ta Amerika: »Gorje Slovencu, ki zaostaja. Dvojno gorje tistemu, ki prehiteva!« In potem imamo, kar imamo. Ugodneje je zaostajati in izgubljati.
ZdravkoB
To s teranom ne komentirate prav. EK se je zmotila (naši so jih pretentali), ker je dopustila zaščito, zato sedaj Hrvatom nekakšen odpustek.
S tokajem pa ne vem kako je Madžarom uspelo. Vsekakor bi bilo zanimivo slišat kaj o tem, namesto nekih a priori očitkov.
kzupanc
To se točno strinjam. Mislim, da sem to sam laično takoj dojel tako. Vednoi smo govorili o kraškem teranu. In geografskoporeklo naj bi tako zaščitili. Teran pa bi bil lahko tudi istrski (istarski...)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.