Teorija spola namesto Vikingov

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dobrim tednom je odjeknila vest, da švedski Nacionalni urad za šolstvo predlaga umik antične, srednjeveške in zgodnjenovoveške zgodovine iz učnih programov državnih osnovnih šol, da bi s tem zagotovil več prostora za "postmodernizem in demokratične vrednote".

Kot je švedskim medijem povedala Anna Westerholm, vodja resornega oddelka pri Nacionalnem uradu za šolstvo, se bo zgodovina od antičnih civilizacij do okrog leta 1700 morala umakniti sodobni zgodovini in družbenim vprašanjem.

Namesto Rimskega imperija in Vikingov predlog predvideva več tem, kot so: priseljevanje, okolje, podnebje, “norm-challenging", kritična teorija, demokratične vrednote in vloge spolov. Poudarek naj bi bil na "postmodernističnem pogledu" na družbo in ne na klasičnih humanističnih tradicijah. Pouk zgodovine, ki bo ostala del učnega načrta, pa se bo osredotočal na teme, kot so: zahodni kolonializem, nacionalizem in suženjstvo.

Predlog Nacionalnega urada za šolstvo je izzval burne odzive. Literarna kritičarka Maria Schottenius ga je denimo označila za "norost" in posvarila, da bo šolarje prikrajšal za povezanost z lastno dediščino.

Kot kažejo izjave nekdanjega švedskega ministra za izobraževanje Jana Björklunda tovrstni predlogi niso novost. Ministrstvo naj bi podobne predloge že dobivalo v preteklosti, vendar jih je zavrnilo. Če bodo tokrat obveljali, bo pokazal čas. (VIR)[1]

Ni prvič, da so prakse švedskega javnega šolskega sistema vzbudile zanimanje svetovne javnosti. Precej začudenja je požela že odločitev ravnateljice ene od osnovnih šol v mestu Halmstad, po kateri je bila decembra 2014 švedska zastava s šolskega poslopja umaknjena z obrazložitvijo, da je zastava lahko žaljiva za določene skupine.

Vendar nedavni predlog čistke pouka zgodovine v osnovnih šolah prekaša vse dosedanje "progresivne" ukrepe. Švedska namreč že dolgo ni več "obljubljena dežela" iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je predstavljala vzor močnega gospodarstva, socialne države in trdne nacionalne identitete.

Vse kaže, da je prav švedski politični, medijski in intelektualni establišment v zadnjih desetletjih najgloblje ponotranjil svetovni nazor, ki ga je angleški filozof Roger Scruton že leta 2004 poimenoval "ojkofobija" (oikophobia), in bi ga v slovenščino lahko prevedli kot domomržnja.

Ojkofobija, tako Scruton, pomeni zavračanje lastne dediščine in domovine ter predstavlja obratni pojav ksenofobije. Med njene simptome pa filozof uvršča potrebo po zaničevanju običajev, kulture in institucij, ki jih razumemo kot "naše". Ojkofobi naj bi tudi čutili potrebo, da se v vseh konfliktih postavijo na stran "njih" proti "nam".

Izbris zgodovine do 18. stoletja pomeni, da bodo švedski šolarji prikrajšanji tako za pouk o antičnih temeljih zahodne civilizacije kot tudi za poznavanje zgodovine lastne dežele. Ničesar ne bodo slišali o Vikingih, pokristjanjevanju, osvoboditvi izpod danske nadoblasti in reformaciji, niti o obdobju med letoma 1611 in 1721, ko je Švedska predstavljala velesilo in hegemona ob Baltskem morju.

"Zanikanje in izbris razumevanja lastne zgodovine je najbolj učinkovit način za uničenje ljudstva" pravi Georgu Orwellu pripisana modrost. Nedavni predlog švedskega Nacionalnega urada za šolstvo ni nič drugega kot prav to, uničevanje lastnega ljudstva.

Poleg tega Švedsko vse bolj pestijo tudi posledice ultra liberalne politike zadnjih desetletji: močno je načet socialni kapital, kriminalne statistike so katastrofalne, cene nepremičnin hitro rastejo. Podobno kot Nemčiji tudi največji skandinavski državi grozi ekonomska recesija. (VIR)[2]

Švedska je širom sveta dolgo veljala kot vzor bogate in uspešne države in kot zastavonoša "progresivne politike" v mnogih krogih velik ugled uživa še danes. Vendar težave, ki jih je povzročila prav ta politika, iz meseca v mesec postajajo vse bolj akutne. Kljub temu švedski politični razred ne kaže niti najmanjše pripravljenosti, da bi spremenil svoj odnos do ključnih vprašanj, kot so migracije.

Velja se vprašati, ali je "švedski model" res zgled, ki mu je vredno slediti, ali si vzore uspešnega razvoja lastne države velja iskati drugje?

[1] https://www.rt.com/news/469785-swedish-schools-drop-history-postmodernism/

[2] https://www.youtube.com/watch?v=E76LT7Djw9g&feature=em-uploademail
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike