Teorija spola namesto Vikingov

dr. Vanja Kočevar
7

Pred dobrim tednom je odjeknila vest, da švedski Nacionalni urad za šolstvo predlaga umik antične, srednjeveške in zgodnjenovoveške zgodovine iz učnih programov državnih osnovnih šol, da bi s tem zagotovil več prostora za “postmodernizem in demokratične vrednote”.

Kot je švedskim medijem povedala Anna Westerholm, vodja resornega oddelka pri Nacionalnem uradu za šolstvo, se bo zgodovina od antičnih civilizacij do okrog leta 1700 morala umakniti sodobni zgodovini in družbenim vprašanjem.

Namesto Rimskega imperija in Vikingov predlog predvideva več tem, kot so: priseljevanje, okolje, podnebje, “norm-challenging”, kritična teorija, demokratične vrednote in vloge spolov. Poudarek naj bi bil na “postmodernističnem pogledu” na družbo in ne na klasičnih humanističnih tradicijah. Pouk zgodovine, ki bo ostala del učnega načrta, pa se bo osredotočal na teme, kot so: zahodni kolonializem, nacionalizem in suženjstvo.

Predlog Nacionalnega urada za šolstvo je izzval burne odzive. Literarna kritičarka Maria Schottenius ga je denimo označila za “norost” in posvarila, da bo šolarje prikrajšal za povezanost z lastno dediščino.

Kot kažejo izjave nekdanjega švedskega ministra za izobraževanje Jana Björklunda tovrstni predlogi niso novost. Ministrstvo naj bi podobne predloge že dobivalo v preteklosti, vendar jih je zavrnilo. Če bodo tokrat obveljali, bo pokazal čas. (VIR)[1]

Ni prvič, da so prakse švedskega javnega šolskega sistema vzbudile zanimanje svetovne javnosti. Precej začudenja je požela že odločitev ravnateljice ene od osnovnih šol v mestu Halmstad, po kateri je bila decembra 2014 švedska zastava s šolskega poslopja umaknjena z obrazložitvijo, da je zastava lahko žaljiva za določene skupine.

Vendar nedavni predlog čistke pouka zgodovine v osnovnih šolah prekaša vse dosedanje “progresivne” ukrepe. Švedska namreč že dolgo ni več “obljubljena dežela” iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je predstavljala vzor močnega gospodarstva, socialne države in trdne nacionalne identitete.

Vse kaže, da je prav švedski politični, medijski in intelektualni establišment v zadnjih desetletjih najgloblje ponotranjil svetovni nazor, ki ga je angleški filozof Roger Scruton že leta 2004 poimenoval “ojkofobija” (oikophobia), in bi ga v slovenščino lahko prevedli kot domomržnja.

Ojkofobija, tako Scruton, pomeni zavračanje lastne dediščine in domovine ter predstavlja obratni pojav ksenofobije. Med njene simptome pa filozof uvršča potrebo po zaničevanju običajev, kulture in institucij, ki jih razumemo kot “naše”. Ojkofobi naj bi tudi čutili potrebo, da se v vseh konfliktih postavijo na stran “njih” proti “nam”.

Izbris zgodovine do 18. stoletja pomeni, da bodo švedski šolarji prikrajšanji tako za pouk o antičnih temeljih zahodne civilizacije kot tudi za poznavanje zgodovine lastne dežele. Ničesar ne bodo slišali o Vikingih, pokristjanjevanju, osvoboditvi izpod danske nadoblasti in reformaciji, niti o obdobju med letoma 1611 in 1721, ko je Švedska predstavljala velesilo in hegemona ob Baltskem morju.

“Zanikanje in izbris razumevanja lastne zgodovine je najbolj učinkovit način za uničenje ljudstva” pravi Georgu Orwellu pripisana modrost. Nedavni predlog švedskega Nacionalnega urada za šolstvo ni nič drugega kot prav to, uničevanje lastnega ljudstva.

Poleg tega Švedsko vse bolj pestijo tudi posledice ultra liberalne politike zadnjih desetletji: močno je načet socialni kapital, kriminalne statistike so katastrofalne, cene nepremičnin hitro rastejo. Podobno kot Nemčiji tudi največji skandinavski državi grozi ekonomska recesija. (VIR)[2]

Švedska je širom sveta dolgo veljala kot vzor bogate in uspešne države in kot zastavonoša “progresivne politike” v mnogih krogih velik ugled uživa še danes. Vendar težave, ki jih je povzročila prav ta politika, iz meseca v mesec postajajo vse bolj akutne. Kljub temu švedski politični razred ne kaže niti najmanjše pripravljenosti, da bi spremenil svoj odnos do ključnih vprašanj, kot so migracije.

Velja se vprašati, ali je “švedski model” res zgled, ki mu je vredno slediti, ali si vzore uspešnega razvoja lastne države velja iskati drugje?

[1] https://www.rt.com/news/469785-swedish-schools-drop-history-postmodernism/

[2] https://www.youtube.com/watch?v=E76LT7Djw9g&feature=em-uploademail

7 KOMENTARJI

    • https://www.youtube.com/watch?v=YyXIMravePk
      Svobodna izbira je tudi radikalizacija in pridružitev ISIS.
      Potem pa Kitajska komunistična partija vrže gor bombo. Ko bo dovolj hudo bodo tudi Švedi izbrali komunizem in Rusijo. Potem pa bomben tepih kakršnega so naredili Američani v Drezdnu. Malmo bo rabil dva, enega toliko norega kot je Asad in enega toliko norega kot je Putin. Kmalu se bo na Švedskem pojavil nekdo, ki bo izbral Tora in Frijo, potem pa Kitajski ali Ruski način. Vahabiti iz Idliba bodo dobili Idlib tudi na Švedskem. Prej ali slej. Samo, da Domovina čez petdeset let ne bo pisala, da Švedi delajo Srebrenico 2.

  1. Vrnite nam Andreja Turjaškega. Leta 1591 je bil za bosanskega beglerbega ali drugače rečeno za vojaškega poveljnika Bosne imenovan Hasan paša Predojević. Kot je razvidno že iz samega priimka je šlo v njegovem primeru za tipičnega poturčenca. Danes bi temu rekli Bošnjak, čeprav prav naš izraz poturčenec najlepše pove, da gre za Slovana, ki se je poturčil in sprejel muslimansko vero. Takšnih je bila dejansko tudi večina tistih »Turkov«, ki so redno vdirali v slovenske dežele v 15. in 16. stoletju. Hasan paša je imel velike ambicije zasesti celotno Vojno krajino in potem še Slovenijo (Kranjsko in Štajersko). Leta 1592 je najprej zasedel utrdbo v Bihaču blizu reke Une, na sami meji Vojne krajine. Tako je pred njim ostal le še Sisek ob sotočju rek Kolpe in Save. Če bi osvojil še to trdnjavo, bi Hrvaška za Turke ne predstavljala več nikakršnih težav in Hasan paši bi se na stežaj odprla pot v Slovenijo. Zasedba Slovenije pa bi pomenila hkrati tudi odprto pot na zahod, v Italijo in proti Rimu, sedežu krščanstva in papeža.

    15. junija 1593 se je Hasan paša Predojević s svojo številno armado približal utrdbi Sisek. Njegova vojska je štela 18.000 rednih vojakov in čez 20.000 spahij ter pripadnikov ostale pomožne vojske. Skupaj torej blizu 40.000 mož. Turki so se utaborili na desnem bregu reke Kolpe in na trdnjavo usmerili svoje topove ter jo pričeli oblegati. Obleganje Siseka je trajalo že sedem dni in pomoči ni bilo od nikoder. Na dan svetega Ahaca, 22. junija 1593 pa je končno prispela pomoč iz Slovenije. Grof Andrej Turjaški je med tem zbral svojo slovensko vojsko, ki se ji je pridružilo nekaj Hrvatov in Nemcev. Skupaj je Turjaški razpolagal z nekaj manj kot 5.000 vojaki (viri poročajo o najmanj 4.000 in največ 5.000 vojakih).

    Hasan paša Predojević je bil dobro obveščen o prihodu armade grofa Andreja Turjaškega. Vedel je tudi kako številčna in močna je slovenska vojska. Zanašal se je na svojo premoč in ni hotel upoštevati nasveta izkušenega Mehmi bega. Prepričan v gladko zmago je popeljal glavnino svojih čet čez most na levi breg reke Kolpe. Okrog poldneva so slovenske čete prispele do Siseka in takoj je prišlo do strašne in krvave bitke. Turjaški je najprej poslal v boj oklepne konjenike pod vodstvom znanega slovenskega viteza Adama Ravbarja. Ravbarjeva konjenica je silovito udarila na turške čete in jih potisnila proti mostu in reki Kolpi. Andrej Turjaški je takoj, ko je opazil da se Turki umikajo, poslal v boj svoje strelce z arkebuzami, ki so dokončno strli turški odpor.

    Med turškimi četami je prišlo najprej do nereda, potem pa do prave panike. Vsi so hoteli čimprej na desni breg reke Kolpe. Takrat je nanje udarila še posadka iz Siseka. Ker je bil most čez reko premajhen, da bi mogli Turki hitro čezenj, poleg tega pa je bil dobesedno zasut s kroglami arkebuzarjev, jih je ogromno skočilo v Kolpo in poskušalo rešiti svojo glavo s plavanjem na drugi breg. Pri tem jih je ogromno utonilo. Med utopljenci je bil tudi njihov poveljnik Hasan paša Predojević. Bitka je trajala eno samo uro, padlo pa je okrog 10.000 Turkov. Preostali Turki so zapustili svoj tabor in reševali svoja življenja v brezglavem begu.

    Andreja Turjaškega in njegove viteze ter vojake je pričakal obilen plen. Zaplenili so 39 topov, od tega 9 velikih, 10 turških zastav, kopico orožja in čelad z zlatimi ter srebrnimi ornamenti, dragulje in zlato, šotor Hasan paše z številnimi dragocenostmi in tudi njegov plašč. Ljubljanski škof Hren je potem iz Hasan paševega plašča dal napraviti mašni plašč za ljubljansko stolnico. Danes se ta plašč nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani.

    Zmaga Andreja Turjaškega je rešila Slovenijo in vso srednjo Evropo pred grozečo turško nevarnostjo. Novica o bleščečem uspehu je hitro obkrožila krščanski svet. Cesar Rudolf II. je zanjo zvedel v Pragi in dal zmagi na čast takoj zapeti pesem Te Deum. Grof Turjaški pa je prejel tudi posebno priznanje v pismu, ki mu ga je iz Rima poslal sam papež Clement VIII., z zahvalo za izbojevano zmago.

    Po bitki pri Siseku, Turki z izjemo manjših vdorov, več niso ogrožali Slovenije.

    • Tudi ta herojski del slovenske zgodovine bo kmalu prisilno izbrisan iz slovenske preteklosti.

      Da bi se Slovenci kdaj borili proti muslimanski ekspanziji, dajte no!

  2. Vedno sem se spraševal, kako migranti iz tropskih in subtropskih dežel sonca zdržijo na Švedskem in prenašajo njeno zimo ter temo.

    Zdaj mi je jasno.

    Postali so vodilna socialna skupina gospodarjev, ki jim ni treba delati in skrbeti za svoj vsakdanji kruhek.

    To je pridobitev švedske levice in švedskih socialdemokratov.

  3. Če bo šlo tako naprej, bodo Švedi morali kmalu prestopiti v islam, da se bodo migranti počutili kot doma.

    Bojim se, da to čaka tudi Slovence, ker so tako neodzivni na islamsko nevarnost.

  4. V članku omenjenu g.Scruton ima na Youtubu nekj odličnih prispevkov. Vredno ga je poslušati. Zaradi svoje jasne besede ima tudi v dekadentni Angliji težave. Švedska pa je ako in tako propadla in prosula država. Njim ni več pomoči. Norost jih je obšla tako, kot je nemce v času vzpona nacizma. Samomor. Rusi ževedo kako težko je po 70 letih blaznosti sanirati kulturo naroda.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime