Teme, za katere osrednji mediji ne želijo, da jih pozna širša javnost
POSLUŠAJ ČLANEK
"Povejte mi še kakšno zgodbo, ki tehta 1 milijardo dolarjev, se dogaja dve leti in zanjo ve 100, pretežno javnih uslužbencev, pa le-ta ne pride v javnost?"
To tehtno vprašanje si je včeraj na tiskovni konferenci o aferi pranja iranskega denarja v NLB zastavil dr. Anže Logar ter takoj nato dodal: "Osebno takšne zgodbe ne poznam".
Tako on kot katerikoli državljan s povprečnim zanimanjem za aktualno družbeno-politično dogajanje jih tudi ne more poznati, če se o njih seznanja le iz osrednjih medijev.
Takšne zgodbe namreč obstajajo, o njih vedo določeni krogi ljudi, tudi vplivni novinarji, a nikoli ne pricurljajo na plano. Če pa že, pa v kakšnem manjšem mediju, kjer zgodba ostane namerno spregledana, nepovzeta in kmalu pozabljena.
Tokrat na Domovini izpostavljamo tri takšne, v osrednjih medijih zamolčane zgodbe. Vse tri imajo skupen imenovalec svojega izvora, ki je tudi glavni razlog, da ne dobijo medijske pozornosti, kot si jo zaslužijo.
Morda v včerajšnjih poročilih niste zasledili mimobežne vesti, da je preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu predstavila ugotovitve svoje preiskave o pranju milijarde dolarjev denarja iz Irana v slovenski državni banki.
Kaj so ugotovili, si podrobneje preberite tukaj in tukaj, mi pa, za lažje razumevanje razsežnosti afere, izpostavimo bistveno.
Tako poznavalcem kot laikom je jasno, da je Irancem nekdo v Sloveniji moral garantirati, da bo tovrstna transakcija izpeljana brez vmešavanja pristojnih državnih organov, za kar je po mnenju strokovnjakov prejel 40 do 50 odstotno provizijo.
Kot smo pisali na Domovini, NLB že ima izkušnjo z zelo podobnim poslom z Iranom iz leta 1989. Prav tukaj, kdo ima v tej državi to znanstvo in takšno moč ter vpliv, bi se moralo začeti pravo raziskovalno novinarstvo osrednjih medijev, ki imajo sredstva in resurse za takšen obsežen raziskovalni projekt. Ugotovitve bi morale iz tedna v teden polniti prve strani časopisov ter udarne vesti TV dnevnikov, razprava o njih pa zasesti prime-time termine oddaj kot so Tarča in podobne.
Gre namreč za mater vseh afer v samostojni Sloveniji, ki vodi do "srca zveri", kot se je pred leti izrazil preučevalec interesnih omrežij, sociolog dr. Urban Vehovar.
Ekonomist Rado Pezdir je po obsežni raziskovalni akciji v arhivih v intervjuju pri Jožetu Možini na TV Slovenija razkril šokantne informacije, da so slovenska podjetja in nekateri posamezniki iz (nekdanje) Službe državne varnosti (SDV) imeli in še imajo črne fonde na računih švicarskih bank in offshore podjetjih po vsem svetu.
Svoje trditve je podprl z avtentičnimi arhivskimi dokumenti, iz katerih je razvidno, kako se je SDV ukvarjala s tihotapljenjem cigaret in preprodajo droge, ter imela trg pokrit po vsej severni Italiji, "vse do Ancone".
Mnoga offshore podjetja, polna udbovskega denarja, pod drugim imenom v davčnih oazah delujejo še danes in se preko investicij raznih "luksemburških skladov" vračajo v slovensko okolje.
Zgodba, ki bi neposredno po razkritju v vsaki normalni demokratični državi preplavila naslovnice osrednjih medijev, je doživela popolno medijsko blokado. O njej s(m)o pisali le alternativni mediji in je tako dosegla le družbeno bolj angažirano bralstvo.
Morda nobena državna institucija v zgodovini samostojne Slovenije ni tako ogrožala struktur paradržave, kot ravno Slaba banka pod švedskim vodstvom.
Kot je Domovini zaupal vir visoko znotraj DUTB, so imeli Švedi čiste namene razbiti omrežja, razpredena po (para)državnih podjetjih še iz komunističnih časov, v katerih delujejo po principu privatizacije dobičkov in socializacije izgub.
Z medijskim umorom na preverjen trik visokih plač so s Švedi uspešno počistili. Temu je sledil sovražen kadrovski prevzem DUTB s strani struktur tajkunskih Factor banke in Probanke.
V DUTB so pripeljali 120 novih ljudi. "Zamenjali so vse, vključno do nivoja tajnic," je za Domovino povedal naš vir. Ob tem so številni sposobni in zagnani ljudje na visokih položajih znotraj DUTB izgubili voljo in upanje, da se še da kaj narediti ter slabo banko zapustili.
S tem so upravljanje slabih naložb prevzeli tisti, ki so botrovali njihovem nastanku. Likvidaciji zasebnih bank pa se nista končali s poplačilom vseh dolgov, ampak s 50 milijonsko dokapitalizacijo s strani davkoplačevalcev, so zapisali v Reporterju, ki je edini verodostojno in natančno povzel dogajanje.
Osrednjih medijev zgodba ni dosegla, čeprav je bila denimo z njo dobro seznanjena visoko renomirana raziskovalna novinarska trojka, ki ima sklenjeno bogato pogodbo z vplivnim medijem Siol.net.
To tehtno vprašanje si je včeraj na tiskovni konferenci o aferi pranja iranskega denarja v NLB zastavil dr. Anže Logar ter takoj nato dodal: "Osebno takšne zgodbe ne poznam".
Tako on kot katerikoli državljan s povprečnim zanimanjem za aktualno družbeno-politično dogajanje jih tudi ne more poznati, če se o njih seznanja le iz osrednjih medijev.
Takšne zgodbe namreč obstajajo, o njih vedo določeni krogi ljudi, tudi vplivni novinarji, a nikoli ne pricurljajo na plano. Če pa že, pa v kakšnem manjšem mediju, kjer zgodba ostane namerno spregledana, nepovzeta in kmalu pozabljena.
Tokrat na Domovini izpostavljamo tri takšne, v osrednjih medijih zamolčane zgodbe. Vse tri imajo skupen imenovalec svojega izvora, ki je tudi glavni razlog, da ne dobijo medijske pozornosti, kot si jo zaslužijo.
Afera Irangate: pranje umazanega iranskega denarja v NLB
Morda v včerajšnjih poročilih niste zasledili mimobežne vesti, da je preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu predstavila ugotovitve svoje preiskave o pranju milijarde dolarjev denarja iz Irana v slovenski državni banki.
Kaj so ugotovili, si podrobneje preberite tukaj in tukaj, mi pa, za lažje razumevanje razsežnosti afere, izpostavimo bistveno.
Sedem let po dogodku je parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb odkrila, da je nek Iranec z imenom Iraj Farrokhzadehu v državni banki članice EU odprl račun ter na več tisoč naslovov po vsem svetu nakazal milijardo dolarjev iz iranske banke, ki je bila pod mednarodnim embargom in na črni listi zaradi financiranja islamskega terorizma.
Na sporne transakcije so uslužbenci NLB vodstvo banke večkrat opozorili, prav tako je bil obveščen urad za preprečevanje pranja denarja, vendar so nadrejeni in odgovorni nižji kader mirili, da je s transakcijami vse v redu. Prav tako so opozorila o dogajanjih v NLB prihajala iz tujine, kjer so začeli zavračati nakazila, vendar procesa tudi to ni ustavilo.
Denar naj bi bil namenjen iranskim vohunskim službam po vsem svetu.
Na sporne transakcije so uslužbenci NLB vodstvo banke večkrat opozorili, prav tako je bil obveščen urad za preprečevanje pranja denarja, vendar so nadrejeni in odgovorni nižji kader mirili, da je s transakcijami vse v redu. Prav tako so opozorila o dogajanjih v NLB prihajala iz tujine, kjer so začeli zavračati nakazila, vendar procesa tudi to ni ustavilo.
Denar naj bi bil namenjen iranskim vohunskim službam po vsem svetu.
Tako poznavalcem kot laikom je jasno, da je Irancem nekdo v Sloveniji moral garantirati, da bo tovrstna transakcija izpeljana brez vmešavanja pristojnih državnih organov, za kar je po mnenju strokovnjakov prejel 40 do 50 odstotno provizijo.
Kot smo pisali na Domovini, NLB že ima izkušnjo z zelo podobnim poslom z Iranom iz leta 1989. Prav tukaj, kdo ima v tej državi to znanstvo in takšno moč ter vpliv, bi se moralo začeti pravo raziskovalno novinarstvo osrednjih medijev, ki imajo sredstva in resurse za takšen obsežen raziskovalni projekt. Ugotovitve bi morale iz tedna v teden polniti prve strani časopisov ter udarne vesti TV dnevnikov, razprava o njih pa zasesti prime-time termine oddaj kot so Tarča in podobne.
Gre namreč za mater vseh afer v samostojni Sloveniji, ki vodi do "srca zveri", kot se je pred leti izrazil preučevalec interesnih omrežij, sociolog dr. Urban Vehovar.
Razkritje Rada Pezdirja: večina slovenskih podjetij in bank je imela podružnice v davčnih oazah
Ekonomist Rado Pezdir je po obsežni raziskovalni akciji v arhivih v intervjuju pri Jožetu Možini na TV Slovenija razkril šokantne informacije, da so slovenska podjetja in nekateri posamezniki iz (nekdanje) Službe državne varnosti (SDV) imeli in še imajo črne fonde na računih švicarskih bank in offshore podjetjih po vsem svetu.
Svoje trditve je podprl z avtentičnimi arhivskimi dokumenti, iz katerih je razvidno, kako se je SDV ukvarjala s tihotapljenjem cigaret in preprodajo droge, ter imela trg pokrit po vsej severni Italiji, "vse do Ancone".
Mnoga offshore podjetja, polna udbovskega denarja, pod drugim imenom v davčnih oazah delujejo še danes in se preko investicij raznih "luksemburških skladov" vračajo v slovensko okolje.
Zgodba, ki bi neposredno po razkritju v vsaki normalni demokratični državi preplavila naslovnice osrednjih medijev, je doživela popolno medijsko blokado. O njej s(m)o pisali le alternativni mediji in je tako dosegla le družbeno bolj angažirano bralstvo.
Sovražni prevzem DUTB s strani banksterjev Factor Banke in Probanke
Morda nobena državna institucija v zgodovini samostojne Slovenije ni tako ogrožala struktur paradržave, kot ravno Slaba banka pod švedskim vodstvom.
Kot je Domovini zaupal vir visoko znotraj DUTB, so imeli Švedi čiste namene razbiti omrežja, razpredena po (para)državnih podjetjih še iz komunističnih časov, v katerih delujejo po principu privatizacije dobičkov in socializacije izgub.
Z medijskim umorom na preverjen trik visokih plač so s Švedi uspešno počistili. Temu je sledil sovražen kadrovski prevzem DUTB s strani struktur tajkunskih Factor banke in Probanke.
V DUTB so pripeljali 120 novih ljudi. "Zamenjali so vse, vključno do nivoja tajnic," je za Domovino povedal naš vir. Ob tem so številni sposobni in zagnani ljudje na visokih položajih znotraj DUTB izgubili voljo in upanje, da se še da kaj narediti ter slabo banko zapustili.
S tem so upravljanje slabih naložb prevzeli tisti, ki so botrovali njihovem nastanku. Likvidaciji zasebnih bank pa se nista končali s poplačilom vseh dolgov, ampak s 50 milijonsko dokapitalizacijo s strani davkoplačevalcev, so zapisali v Reporterju, ki je edini verodostojno in natančno povzel dogajanje.
Osrednjih medijev zgodba ni dosegla, čeprav je bila denimo z njo dobro seznanjena visoko renomirana raziskovalna novinarska trojka, ki ima sklenjeno bogato pogodbo z vplivnim medijem Siol.net.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
4 komentarjev
Kraševka
Naši pradedje so prvo pogledali v svojo denarnico in za tem so OCENILI kaj lahko kupijo. Če pa so si za določen nakup sposodili denar, so za to ZASTAVILI neko nepremičnina ( parcelo ali celo hišo). Nihče se ni mogel izposojati, brez, da bi kaj imel. NOVODOBNI tovarnarji, pa so prišli na BANKO s prazno denarnico in jim je bilo DOVOLJENO zastaviti BODOČO lastnino, za katero so šele prosili kredit. DENAR jim je dala BANKA, torej tveganje je bilo njeno, ta ki je na banko prišel z NIČ, tudi tvegal ni nič. Je dobil pa možnost, da je iz podjetja kaj ODTUJIL (ukradel). In če je zaradi tega podjetje propadlo in se krediti niso odplačali, JE IZGUBILA BANKA. To so naše BANČNE LUKNJE . - TO NI KAPITALIZEM ampak KRIMINAL.
Rajko Podgoršek
Odličen članek. Hja kar se tiče dometa preiskave teh afer, je pač potrebno podpreti medije, ki to delajo. NovaTV to dela ampak je preozko usmerjena zato njeni članki nimajo dometa (ne vem niti jih noebn nikoli ne retweeta).
Sam polagam upe na medijski trio Domovina.je - Portal Plus - Pod Črto.
Pa še kakšni blogi zraven za posladek.
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Zato Slovenci, poudarjam Slovenci, ne morejo prav nič objektivnega zvedeti o dejanskem stanju V Republiki Bosni in Hercegovini in njenih treh entitetah super bogati Federaciji Bošnjakov in Hrvatov po Daytonu in bogatih Bošnjakih v Republiki Srbski, o ubogih, pregnanih bosanskih Srbih iz federacije in njihovem življenju brez izhoda v Republiki Srbski - v Federaciji jih ni - ter o veliki neznanki Distriktu Brčko, kjer je imela znano veletržnico Arizona žena ameriškega komandanta enot v BiH. Preštevilni uredniki v Sloveniji so še vedno med "zelenimi", po barvi dolarjev seveda. Ko obravnavajo svetovna srečevanja vseh vrst z muslimani, vedno preskočijo albanske/šiptarske dele Kosova in Metohije, Črno goro in Bosno in Hercegovino. Tam so samo prijazni, miroljubni in denarja željni častilci Alaha.
Kraševka
Katera PROTIKORUPCIJSKA KOMISIJA je to OBELODANILA ?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.