Tema, smog, kisel dež in leteči avtomobili: tako so si v starih filmih predstavljali leto 2020 (video)
POSLUŠAJ ČLANEK
Kako so si v drugi polovici 20. stoletja filmarji zamišljali čas, v katerem živimo danes? Kakšne so bile njihove predstave o življenju globoko v 21. stoletju? Kakšna bodo naša mesta? Bomo tehnološko napredovali? Katere izdelke bomo uporabljali?
O letih 2019 in 2020 je bilo v zgodovini filmske industrije posnetih več kot dvajset filmov. Najstarejši med njimi datira v leto 1965. Preostali so nekoliko mlajši. So v svojih napovedih zadeli?
Eden najbolj kultnih znanstvenofantastičnih filmov vseh časov slovi po izjemni scenografiji. Los Angeles, v katerem Rick Deckart (Harrison Ford) novembra 2019 lovi replikante je prikazan kot mračno in za življenje neprijetno mesto. Duši se v smogu, neprestano ga obliva kisel dež. Šibke neonske luči še povečajo občutek izpraznjenosti.
"Tukaj stanovanj ne primanjkuje," pove genetski oblikovalec JF Sebastian replikantu Prisu, ko ta obišče njegov dom: "Dovolj je prostora za vse."
V resnici je Los Angels iz leta v leto bolj naseljeno in cvetoče mesto, kjer prebivalce na vsakem koraku - tako kot v filmu - spremljajo orjaški oglasni zasloni.
Le malo verjetno je, da bi Rick Deckart danes iskal replikante s pomočjo fotografij narejenih s polaroidnim fotoaparatom. Bistveno bolj verjetno bi jim sledil s pomočjo Facebooka, Twitterja in Instagrama. Prav tako se z ljudmi ne bi pogovarjal preko javnih telefonskih aparatov. Ti v filmu sicer omogočajo videoklice, toda bistveno bolj zmogljivo napravo ima danes prav vsak v svojem hlačnem žepu.
Akterji v filmu večkrat potujejo s pomočjo letečih avtomobilov. Njihova kabina bolj kot na osebni avtomobil spominja na letalo. Toda kljub napovedim, da bodo ti čez nekaj let tudi dejansko obstajali, se danes v takšnem prevoznem sredstvu še ne moremo peljati.
Čeprav so danes roboti vse pametnejši, se z umskimi zmožnostmi replikantov, ki jih preganja Deckart, seveda ne morejo primerjati. Ti se v filmu ne zavedajo, da so stroji, vsajen jim je spomin, da so živa bitja. Trenutno sicer že znamo izdelati robote, ki so popolnoma podobni človeku. Toda njihove sposobnosti razmišljanja in čustvovanja nikakor ne dosegajo človeških.
Leta 2020 je Luna kolonizirana in postane izhodišče za vesoljsko odpravo na Venero. Zaradi goste atmosfere astronavti ne vedo, kaj jih čaka. Po prepotovanih 200.000 miljah se naposled spustijo na neraziskani planet. Tam odkrijejo prazgodovinske oblike življenja in se borijo z napadalnimi rastlinami in pošastmi.
Ker se film dogaja v vesolju, je težko vleči vzporednice med filmom in današnjim svetom. Kakorkoli, 55 let po izidu filma je Luna še vedno edino nebesno telo, na katero je uspelo stopiti človeštvu. Načrtujejo se odprave na druga nebesna telesa, a le malo verjetno je, da se bodo zgodile v naslednjih letih.
Posebno omembo si zaslužijo nekatere tehnološke naprave. Člani odprave, tako kot današnji astronavti, med raziskavami uporabljajo tehnološko naprednega robota. Obenem lahko nekatere ukaze glasovno prenesejo do svojih tehnoloških pomočnikov na precej podoben način, kot danes ukazujemo pametnim asistentom (Siri, Alexa ...).
Tu je tudi vozilo na zračni blazini, ki se lahko pomika čez najrazličnejše podlage. Poznamo jih tudi danes, vendar so takšna vozila še vedno vse prej kot neslišna.
Drugi vesoljski film govori o človeški odpravi na rdeči planet. Ekipa astronavtov se tja odpravi v upanju, da bo našla dokaz, da na njem obstaja življenje. Namesto tega odkrijejo ključe človekovega obstoja in da so se Zemljine življenjske oblike prvotno začele na Marsu.
Dejstvo je, da se ljudje niso še podali na Mars in da se to v prihodnjih desetih letih zagotovo še ne bo zgodilo. Toda kljub temu ekipa v filmu nekaterih stvari ni napovedala napačno. Pozna se skrbno sodelovanje med NASO in ustvarjalci filma. Tako so lahko v njem uporabljali filmske različice naprav in tehnologije, ki jih ta šele razvija. Pravilna in takrat nikakor ne samoumevna je tudi napoved, da se bo na Marsu našlo vodo.
V tem znanstvenofantastičnem filmu je major William Cage, ki še nikoli ni stopil na bojno polje, brez oklevanja poslan na misijo, ki se izkaže za samomorilsko nalogo. Že po nekaj minutah ga ubijejo. Toda Cage se znajde v nekakšni časovni zanki, v kateri neprestano podoživlja isto bitko z nezemljani in vedno znova umira.
Toda vsakokrat se z njimi spoprijema bolj spretno, pri čemer mu močno pomaga pripadnica posebnih sil Rita Vrataski.
Svet ima danes sicer številne težave, toda invazija nezemljanov zagotovo ni med njimi. Kljub temu pa tehnologija, ki se uporablja v filmu, še zdaleč ni neresnična.
V Edge of Tomorrow so vojaki oklepljeni v velikih eksoskeletonskih oblekah. Čeprav so različice v resničnem življenju precej manjše, ima ameriška vojska na voljo že precej uporabne tehnologije eksoskeleta.
O letih 2019 in 2020 je bilo v zgodovini filmske industrije posnetih več kot dvajset filmov. Najstarejši med njimi datira v leto 1965. Preostali so nekoliko mlajši. So v svojih napovedih zadeli?
BLADE RUNNER (Iztrebljevalec) 1982
Eden najbolj kultnih znanstvenofantastičnih filmov vseh časov slovi po izjemni scenografiji. Los Angeles, v katerem Rick Deckart (Harrison Ford) novembra 2019 lovi replikante je prikazan kot mračno in za življenje neprijetno mesto. Duši se v smogu, neprestano ga obliva kisel dež. Šibke neonske luči še povečajo občutek izpraznjenosti.
"Tukaj stanovanj ne primanjkuje," pove genetski oblikovalec JF Sebastian replikantu Prisu, ko ta obišče njegov dom: "Dovolj je prostora za vse."
V resnici je Los Angels iz leta v leto bolj naseljeno in cvetoče mesto, kjer prebivalce na vsakem koraku - tako kot v filmu - spremljajo orjaški oglasni zasloni.
Papirnate fotografije
Le malo verjetno je, da bi Rick Deckart danes iskal replikante s pomočjo fotografij narejenih s polaroidnim fotoaparatom. Bistveno bolj verjetno bi jim sledil s pomočjo Facebooka, Twitterja in Instagrama. Prav tako se z ljudmi ne bi pogovarjal preko javnih telefonskih aparatov. Ti v filmu sicer omogočajo videoklice, toda bistveno bolj zmogljivo napravo ima danes prav vsak v svojem hlačnem žepu.
Leteči avtomobili
Akterji v filmu večkrat potujejo s pomočjo letečih avtomobilov. Njihova kabina bolj kot na osebni avtomobil spominja na letalo. Toda kljub napovedim, da bodo ti čez nekaj let tudi dejansko obstajali, se danes v takšnem prevoznem sredstvu še ne moremo peljati.
Pametni roboti
Čeprav so danes roboti vse pametnejši, se z umskimi zmožnostmi replikantov, ki jih preganja Deckart, seveda ne morejo primerjati. Ti se v filmu ne zavedajo, da so stroji, vsajen jim je spomin, da so živa bitja. Trenutno sicer že znamo izdelati robote, ki so popolnoma podobni človeku. Toda njihove sposobnosti razmišljanja in čustvovanja nikakor ne dosegajo človeških.
VOYAGE TO THE PREHISTORIC PLANET (1965)
Leta 2020 je Luna kolonizirana in postane izhodišče za vesoljsko odpravo na Venero. Zaradi goste atmosfere astronavti ne vedo, kaj jih čaka. Po prepotovanih 200.000 miljah se naposled spustijo na neraziskani planet. Tam odkrijejo prazgodovinske oblike življenja in se borijo z napadalnimi rastlinami in pošastmi.
Ker se film dogaja v vesolju, je težko vleči vzporednice med filmom in današnjim svetom. Kakorkoli, 55 let po izidu filma je Luna še vedno edino nebesno telo, na katero je uspelo stopiti človeštvu. Načrtujejo se odprave na druga nebesna telesa, a le malo verjetno je, da se bodo zgodile v naslednjih letih.
Posebno omembo si zaslužijo nekatere tehnološke naprave. Člani odprave, tako kot današnji astronavti, med raziskavami uporabljajo tehnološko naprednega robota. Obenem lahko nekatere ukaze glasovno prenesejo do svojih tehnoloških pomočnikov na precej podoben način, kot danes ukazujemo pametnim asistentom (Siri, Alexa ...).
Tu je tudi vozilo na zračni blazini, ki se lahko pomika čez najrazličnejše podlage. Poznamo jih tudi danes, vendar so takšna vozila še vedno vse prej kot neslišna.
MISSION TO MARS (Misija na Mars) 2000
Drugi vesoljski film govori o človeški odpravi na rdeči planet. Ekipa astronavtov se tja odpravi v upanju, da bo našla dokaz, da na njem obstaja življenje. Namesto tega odkrijejo ključe človekovega obstoja in da so se Zemljine življenjske oblike prvotno začele na Marsu.
Dejstvo je, da se ljudje niso še podali na Mars in da se to v prihodnjih desetih letih zagotovo še ne bo zgodilo. Toda kljub temu ekipa v filmu nekaterih stvari ni napovedala napačno. Pozna se skrbno sodelovanje med NASO in ustvarjalci filma. Tako so lahko v njem uporabljali filmske različice naprav in tehnologije, ki jih ta šele razvija. Pravilna in takrat nikakor ne samoumevna je tudi napoved, da se bo na Marsu našlo vodo.
EDGE OF TOMORROW (Na robu jutrišnjega dne) (2014)
V tem znanstvenofantastičnem filmu je major William Cage, ki še nikoli ni stopil na bojno polje, brez oklevanja poslan na misijo, ki se izkaže za samomorilsko nalogo. Že po nekaj minutah ga ubijejo. Toda Cage se znajde v nekakšni časovni zanki, v kateri neprestano podoživlja isto bitko z nezemljani in vedno znova umira.
Toda vsakokrat se z njimi spoprijema bolj spretno, pri čemer mu močno pomaga pripadnica posebnih sil Rita Vrataski.
Svet ima danes sicer številne težave, toda invazija nezemljanov zagotovo ni med njimi. Kljub temu pa tehnologija, ki se uporablja v filmu, še zdaleč ni neresnična.
V Edge of Tomorrow so vojaki oklepljeni v velikih eksoskeletonskih oblekah. Čeprav so različice v resničnem življenju precej manjše, ima ameriška vojska na voljo že precej uporabne tehnologije eksoskeleta.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
1 komentar
Kraševka
Filmska industija večkrat ljudi enostavno PONEUMLJA.
Pogrešam filme s POZITIVNO VSEBINO, kjer bi ljudje spoznavali prave vrednote, ki bi ta SVET pomagal obdržati v KULTURNIH OKVIRIH in ZDRAVEM OKOLJU, za ljudi, rastline in živali.
Včasi so pravljice bile poučne, kjer je bilo dobro DELO vedno nagrajeno in krivice kaznovane. V modernih filmih pa je vse pomešano. Kar je najbolj narobe pa je prikazovanje NASILJA, kjer si ljudje z orožjem in prodajo mamil - pridobivajo PREMOŽENJE.
"Greta", ki se trudi za ČISTO OKOLJE pa ne omenja UMAZANIH filmov, ki so sokrivi, da človek ZANEMARJA veliko pravil, ki so bili našim prednikom SVETI.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.