Tehnologije, ki bodo v naslednjih letih spremenile vaše življenje
POSLUŠAJ ČLANEK
Živimo v letu 2018, a še nismo enotno oblečeni v bleščeča srebrna oblačila in še ne uporabljamo letečih osebnih vozil, kot so si predstavljali avtorji znanstvenofantastičnih filmov iz šestdesetih in sedemdesetih prejšnjega stoletja.
Kljub temu pa digitalna revolucija ni samo tu, temveč je vse hitrejša. Tehnološke inovacije na številnih področjih bodo v naslednjih letih pomembno vplivali na ustroj našega gospodarstva in družbe.
Na leteče jeklene konjičke še nekoliko pozabite, a življenje vam bodo spremenile inovacije na področjih mobilnega interneta, napredne robotike, avtonomnih vozil in podobno.
Razvoj digitalizacije je zares neverjeten. Nedavna študija McKinseyevega inštituta iz ZDA kaže, da bodo številne tehnološke inovacije na področju genomike, shranjevanja energije, avtomatizacije ... v naslednjih nekaj letih pripeljale do večjih ekonomskih in družbenih sprememb.
Njihov gospodarski vpliv vsako leto znaša 14 bilijonov dolarjev, do leta 2025 pa se naj bi povečal celo na 33 bilijonov dolarjev letno.
Po omenjeni raziskavi bodo največji vpliv na gospodarstvo do leta 2025 imele tehnološke inovacije na področjih mobilnega interneta, avtomatizacije procesa dela, povezovanje tehnike in naprav v internet, tehnologija spletnih oblakov, napredna robotika, avtonomna in polavtonomna vozila, naslednja generacija raziskav genoma, shranjevanje energije 3D tiskanje, napredni materiali, napredno izkoriščanje nafte in plina ter obnovljivi viri energije.
Tovrsten tehnološki napredek pa zahteva potrebno prilagoditev univerz in drugih vzgojnih ustanov, da bodo kos izzivom digitalne revolucije.
V Svetovnem gospodarskem forumu izpostavljajo štiri splošne usmeritve, katerim naj bi sledile univerze, da bodo pri svojem namenu uspešno sledile izzivom sodobnosti.
Ljudje smo inovatorji in digitalizacija nam glede tega odpira neštete možnosti. Slednje so ugotovili profesorji ameriških univerz, ki so opazovali iniciativo študentov, da se na področjih, ki jim ležijo, uveljavijo preko start up podjetij, socialnega podjetništva in drugih oblik organiziranja.
Tako je več kot 200 ameriških univerz je v letu 2017 odprlo centre za inovacije in pomoč podjetništvu, preko luže pa že intenzivno razmišljajo, da bi podjetništvo postalo neposreden del akademskega izobraževanja in to morda celo že v mlajših letih.
V današnje zelo ambicioznem poslovnem okolju morajo biti univerze biti tiste, ki se povezujejo z vodilnimi podjetji, organizacijami in drugimi raziskovalnimi institucijami. Take vrste partnerstva ne skrbijo zgolj za prenos znanja iz akademskih ustanov v prakso, ampak so kanal izmenjave idej med profesorji in študenti na eni ter najboljšimi inovatorji izven univerz na drugi strani.
Število takšne vrste partnerstev se je v ZDA v zadnjih letih povečalo za 5,5%. Investicije podjetij v raziskave in razvoj na univerzah pa so se v desetih letih iz 2,4 milijarde dolarjev povečale na 3,8 milijarde dolarjev.
Poudarek temu namenja tudi Evropska komisija, ki je z ustanovitvijo Inštituta za inovativnost in tehnologijo podvojila tovrstna partnerstva med univerzami in industrijo znotraj EU.
Ob vsem tem je pomembno, da univerze ne pozabijo na raznolikost študijskega procesa. A obenem morajo spodbujati in razvijati študijske programe, prilagojene zahtevam vse bolj tehnično sofisticiranega trga dela. Vse več prihodnjih služb je povezanih z znanjem računalništva in mnoga podjetja težko dobijo delavce z ustreznim znanjem in diplomo.
Hkrati pa lahko univerze igrajo ključno vlogo pri tem, da se ekonomski benefiti porazdelijo tudi do tistih, ki nimajo specialnih diplom na področju naprednih tegnologij.
Primer sta Univerzi Drexlel in Univerza Pensilvanije, ki sta vstopili v partnerstvo z javnim in zasebnim sektorjem ter vzpostavili posebno iniciativo, ki ponuja usposabljanje, podporo in priložnosti za službe nižje izobraženih. Od leta 2010 so 120 ljudi iz zgodovinsko deprivigiranega okolja pripeljali do pomembnih služb v pomembnih svetovnih podjetjih.
Nobene garancije ni, da bo tehnologija sama po sebi služila v prid človeštvu. Prav v tem je ena največjih odgovornosti izobraževalnih institucij in univerz, da bodo znale posredovati ustrezna znanja za uporabo digitalne tehnologije. Univerze morajo "proizvajati" tako filozofe in umetnike, ki bodo nakazovali pot, politike in ekonomiste, ki bodo znali "narisati zemljevid" ter raziskovalce in sociologe, ki bodo poskrbeli, da do cilja pridemo tako v prid razvoja strojev kot človeštva.
Kljub temu pa digitalna revolucija ni samo tu, temveč je vse hitrejša. Tehnološke inovacije na številnih področjih bodo v naslednjih letih pomembno vplivali na ustroj našega gospodarstva in družbe.
Na leteče jeklene konjičke še nekoliko pozabite, a življenje vam bodo spremenile inovacije na področjih mobilnega interneta, napredne robotike, avtonomnih vozil in podobno.
Razvoj digitalizacije je zares neverjeten. Nedavna študija McKinseyevega inštituta iz ZDA kaže, da bodo številne tehnološke inovacije na področju genomike, shranjevanja energije, avtomatizacije ... v naslednjih nekaj letih pripeljale do večjih ekonomskih in družbenih sprememb.
Njihov gospodarski vpliv vsako leto znaša 14 bilijonov dolarjev, do leta 2025 pa se naj bi povečal celo na 33 bilijonov dolarjev letno.
Po omenjeni raziskavi bodo največji vpliv na gospodarstvo do leta 2025 imele tehnološke inovacije na področjih mobilnega interneta, avtomatizacije procesa dela, povezovanje tehnike in naprav v internet, tehnologija spletnih oblakov, napredna robotika, avtonomna in polavtonomna vozila, naslednja generacija raziskav genoma, shranjevanje energije 3D tiskanje, napredni materiali, napredno izkoriščanje nafte in plina ter obnovljivi viri energije.
Digitalizacija je velik izziv za izobraževalni proces
Tovrsten tehnološki napredek pa zahteva potrebno prilagoditev univerz in drugih vzgojnih ustanov, da bodo kos izzivom digitalne revolucije.
V Svetovnem gospodarskem forumu izpostavljajo štiri splošne usmeritve, katerim naj bi sledile univerze, da bodo pri svojem namenu uspešno sledile izzivom sodobnosti.
Podpirajte podjetniško iniciativo!
Ljudje smo inovatorji in digitalizacija nam glede tega odpira neštete možnosti. Slednje so ugotovili profesorji ameriških univerz, ki so opazovali iniciativo študentov, da se na področjih, ki jim ležijo, uveljavijo preko start up podjetij, socialnega podjetništva in drugih oblik organiziranja.
Tako je več kot 200 ameriških univerz je v letu 2017 odprlo centre za inovacije in pomoč podjetništvu, preko luže pa že intenzivno razmišljajo, da bi podjetništvo postalo neposreden del akademskega izobraževanja in to morda celo že v mlajših letih.
Povezovanje z zasebnim sektorjem
V današnje zelo ambicioznem poslovnem okolju morajo biti univerze biti tiste, ki se povezujejo z vodilnimi podjetji, organizacijami in drugimi raziskovalnimi institucijami. Take vrste partnerstva ne skrbijo zgolj za prenos znanja iz akademskih ustanov v prakso, ampak so kanal izmenjave idej med profesorji in študenti na eni ter najboljšimi inovatorji izven univerz na drugi strani.
Število takšne vrste partnerstev se je v ZDA v zadnjih letih povečalo za 5,5%. Investicije podjetij v raziskave in razvoj na univerzah pa so se v desetih letih iz 2,4 milijarde dolarjev povečale na 3,8 milijarde dolarjev.
Poudarek temu namenja tudi Evropska komisija, ki je z ustanovitvijo Inštituta za inovativnost in tehnologijo podvojila tovrstna partnerstva med univerzami in industrijo znotraj EU.
Zagotavljanje raznolikosti s hkratnim prilagajanjem trgu dela
Ob vsem tem je pomembno, da univerze ne pozabijo na raznolikost študijskega procesa. A obenem morajo spodbujati in razvijati študijske programe, prilagojene zahtevam vse bolj tehnično sofisticiranega trga dela. Vse več prihodnjih služb je povezanih z znanjem računalništva in mnoga podjetja težko dobijo delavce z ustreznim znanjem in diplomo.
Hkrati pa lahko univerze igrajo ključno vlogo pri tem, da se ekonomski benefiti porazdelijo tudi do tistih, ki nimajo specialnih diplom na področju naprednih tegnologij.
Primer sta Univerzi Drexlel in Univerza Pensilvanije, ki sta vstopili v partnerstvo z javnim in zasebnim sektorjem ter vzpostavili posebno iniciativo, ki ponuja usposabljanje, podporo in priložnosti za službe nižje izobraženih. Od leta 2010 so 120 ljudi iz zgodovinsko deprivigiranega okolja pripeljali do pomembnih služb v pomembnih svetovnih podjetjih.
Skrbeti za ravnovesje
Nobene garancije ni, da bo tehnologija sama po sebi služila v prid človeštvu. Prav v tem je ena največjih odgovornosti izobraževalnih institucij in univerz, da bodo znale posredovati ustrezna znanja za uporabo digitalne tehnologije. Univerze morajo "proizvajati" tako filozofe in umetnike, ki bodo nakazovali pot, politike in ekonomiste, ki bodo znali "narisati zemljevid" ter raziskovalce in sociologe, ki bodo poskrbeli, da do cilja pridemo tako v prid razvoja strojev kot človeštva.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
korosec.france
Napredek v Rdečem Udbokučanističnem Gulagu Slovenistan ?
Na katerih področjih , prosim?
Multidisciplinarni predlog :
Razvoj multikorupcije
Kultura smrti
Tradicionalna rdeča revolucija
Ekološko ohranjanje oblasti
Perverzija kriminala
Vlaganja v davčne oaze sveta
Ohranjanje državne lastnine
Razblinjanje tradicionalnih vrednot
Prvi tempelj Laži posvečen Kardelju in 10 antizapovedi
Multikulturnost od rojstva do smrti
LGBT v vsako slovensko vas
ZZB NOB R - JBTito tradicija v vrtce
Vrednote KAOSA
ANTIFA na podeželju
Spomeniško muzejska zaščita krščanskih cerkva
Kulturni boj na vseh ravneh življenja
IN...dodajte še sami.
lukaab
NE HVALA ZA TAKŠEN SVET ! PRINAŠA MANJ DELOVNIH MEST, VEČ REVŠČINE IN MANJ SOCIALIZIRANE LJUDI, NE HVALA
Rajko Podgoršek
Ana - mislim, da v Južni Koreji so kljub tamkajšnji močni digitalizaciji v gospodarstvu ohranili pisno izražanje, pisno računanje. Ker je pri učenju, pomnjenju bolj učinkovito. Seveda ne pomeni, d amoramo digitalne pirpomočke povsem odstraniti, le postopati moramo z njimi po pameti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.