Tehnologije, ki bodo v naslednjih letih spremenile vaše življenje

POSLUŠAJ ČLANEK
Živimo v letu 2018, a še nismo enotno oblečeni v bleščeča srebrna oblačila in še ne uporabljamo letečih osebnih vozil, kot so si predstavljali avtorji znanstvenofantastičnih filmov iz šestdesetih in sedemdesetih prejšnjega stoletja. 

Kljub temu pa digitalna revolucija ni samo tu, temveč je vse hitrejša. Tehnološke inovacije na številnih področjih bodo v naslednjih letih pomembno vplivali na ustroj našega gospodarstva in družbe.

Na leteče jeklene konjičke še nekoliko pozabite, a življenje vam bodo spremenile inovacije na področjih mobilnega interneta, napredne robotike, avtonomnih vozil in podobno. 

Klik za povečavo


Razvoj digitalizacije je zares neverjeten. Nedavna študija McKinseyevega inštituta iz ZDA kaže, da bodo številne tehnološke inovacije na področju genomike, shranjevanja energije, avtomatizacije ... v naslednjih nekaj letih pripeljale do večjih ekonomskih in družbenih sprememb.

Njihov gospodarski vpliv vsako leto znaša 14 bilijonov dolarjev, do leta 2025 pa se naj bi povečal celo na 33 bilijonov dolarjev letno.



Po omenjeni raziskavi bodo največji vpliv na gospodarstvo do leta 2025 imele tehnološke inovacije na področjih mobilnega interneta, avtomatizacije procesa dela, povezovanje tehnike in naprav v internet, tehnologija spletnih oblakov, napredna robotika, avtonomna in polavtonomna vozila, naslednja generacija raziskav genoma, shranjevanje energije 3D tiskanje, napredni materiali, napredno izkoriščanje nafte in plina ter obnovljivi viri energije.

Digitalizacija je velik izziv za izobraževalni proces



Tovrsten tehnološki napredek pa zahteva potrebno prilagoditev univerz in drugih vzgojnih ustanov, da bodo kos izzivom digitalne revolucije.

V Svetovnem gospodarskem forumu izpostavljajo štiri splošne usmeritve, katerim naj bi sledile univerze, da bodo pri svojem namenu uspešno sledile izzivom sodobnosti.




Podpirajte podjetniško iniciativo!


Ljudje smo inovatorji in digitalizacija nam glede tega odpira neštete možnosti. Slednje so ugotovili profesorji ameriških univerz, ki so opazovali iniciativo študentov, da se na področjih, ki jim ležijo, uveljavijo preko start up podjetij, socialnega podjetništva in drugih oblik organiziranja.

Tako je več kot 200 ameriških univerz je v letu 2017 odprlo centre za inovacije in pomoč podjetništvu, preko luže pa že intenzivno razmišljajo, da bi podjetništvo postalo neposreden del akademskega izobraževanja in to morda celo že v mlajših letih.



Povezovanje z zasebnim sektorjem


V današnje zelo ambicioznem poslovnem okolju morajo biti univerze biti tiste, ki se povezujejo z vodilnimi podjetji, organizacijami in drugimi raziskovalnimi institucijami. Take vrste partnerstva ne skrbijo zgolj za prenos znanja iz akademskih ustanov v prakso, ampak so kanal izmenjave idej med profesorji in študenti na eni ter najboljšimi inovatorji izven univerz na drugi strani.

Število takšne vrste partnerstev se je  v ZDA v zadnjih letih povečalo za 5,5%. Investicije podjetij v raziskave in razvoj na univerzah pa so se v desetih letih iz 2,4 milijarde dolarjev povečale na 3,8 milijarde dolarjev.

Poudarek temu namenja tudi Evropska komisija, ki je z ustanovitvijo Inštituta za inovativnost in tehnologijo podvojila tovrstna partnerstva med univerzami in industrijo znotraj EU.



Zagotavljanje raznolikosti s hkratnim prilagajanjem trgu dela




Ob vsem tem je pomembno, da univerze ne pozabijo na raznolikost študijskega procesa. A obenem morajo spodbujati in razvijati študijske programe, prilagojene zahtevam vse bolj tehnično sofisticiranega trga dela. Vse več prihodnjih služb je povezanih z znanjem računalništva in mnoga podjetja težko dobijo delavce z ustreznim znanjem in diplomo.




Hkrati pa lahko univerze igrajo ključno vlogo pri tem, da se ekonomski benefiti porazdelijo tudi do tistih, ki nimajo specialnih diplom na področju naprednih tegnologij.

Primer sta Univerzi Drexlel in Univerza Pensilvanije, ki sta vstopili v partnerstvo z javnim in zasebnim sektorjem ter vzpostavili posebno iniciativo, ki ponuja usposabljanje, podporo in priložnosti za službe nižje izobraženih.  Od leta 2010 so 120 ljudi iz zgodovinsko deprivigiranega okolja pripeljali do pomembnih služb v pomembnih svetovnih podjetjih.






Skrbeti za ravnovesje


Nobene garancije ni, da bo tehnologija sama po sebi služila v prid človeštvu. Prav v tem je ena največjih odgovornosti izobraževalnih institucij in univerz, da bodo znale posredovati ustrezna znanja za uporabo digitalne tehnologije. Univerze morajo "proizvajati" tako filozofe in umetnike, ki bodo nakazovali pot, politike in ekonomiste, ki bodo znali "narisati zemljevid" ter raziskovalce in sociologe, ki bodo poskrbeli, da do cilja pridemo tako v prid razvoja strojev kot človeštva.







KOMENTAR: Uredništvo
Tako razmišljajo v svetu. Kaj pa pri nas?
Točke, ki jih v luči silovitega tehnološkega razvoja izobraževalnim institucijam namenja Svetovni gospodarski forum, so dobra preizkušnja naše domače, slovenske miselnosti. V časih, ko odpiramo nova proizvodna delovna mesta, inženirji pa nam zaradi velike obdavčitve plač bežijo v tujino, se lahko vprašamo, ali smo sodobno miselnost posvojili tudi mi, ali pa smo iz tega vlaka že zdavnaj izstopili brez želje in perspektive, da se vanj še kdaj vrnemo. Države, (Estonija, Irska) ki so v digitalizaciji znale spoznati svojo priložnost, se ta trenutek strahovito tehnološko razvijajo. Žal vsaj na tem področju med njimi ni Slovenije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike