Tea Jarc in prijatelji, dobrodošli pri nedeljski maši!

Foto: depositphotos.com, notranja foto: dz-rs.si Matija Grah


V začetku tedna smo slovenski kristjani kar malo zinili, ko so nam napovedali politično-komisarski nadzor pri mašah na volilno nedeljo. Tovarišice so verjetno pozabile, da se je to še ne tako dolgo nazaj res dogajalo in da je v kristjanih vseh bivših socialističnih držav spomin na ovaduhe v cerkvah še vedno živ. Zato odziv morda ni bil čisto pričakovan.

Seveda dopuščamo možnost, da med duhovniki v Sloveniji obstaja tudi kakšen, ki bi rekel kaj bolj konkretnega. Če najdemo take, ki navedejo natančen, še sprejemljiv znesek, ki ga je primerno dati v puščico, se gotovo najde tudi tak, ki tistim, ki ne vedo, katero stranko obkrožiti, da pač malo bolj podrobna navodila. Stalna praksa pa to nikakor ni.

Čistim je vse čisto …


No, pa da bo šlo vse skupaj bolj gladko skozi, smo pripravili nekaj skromnih predlogov za naše gospode, kako v nedeljo namigniti vernikom, kako naj primerno izpolnijo svojo državljansko dolžnost, ne da bi se tovarišice čutile prizadete:

  1. "Dragi farani, prosim da zasedete klopi na desni strani, saj se nam je na levi strani zaredila kolonija škodljivcev, katerih pik povzroči sicer nenevarno, toda za okolico skrajno neprijetno bolezen, ki se pogosto odraža s simptomi večvrednosti, močne pristranskosti in izraženo potrebo po igranju žrtve. Možna je tudi odvisniška navezanost na državni proračun in obsesivna uporaba izrazov, kot so fašizem, diktatura, avtoritarnost …"

  2. "Zaradi epidemioloških razlogov se pri pozdravu miru sicer ne rokujemo, ampak če se bi, bi se z desno roko. Desna roka je zelo verjetno tudi veliko bolj čista, saj ji družba in mediji gledajo zelo podrobno pod prste in prežijo na vsako sled umazanije, medtem ko se leve roke denimo sploh ne preverja …"

  3. "Pušico smo to nedeljo simbolično dali na levo stran cerkve, da boste vedeli, kje ponikne denar brez sledu in katera stran bo bolj izpraznila vašo denarnico."

  4. Omenite kak primeren evangeljski odlomek. Recimo, ko Jezus reče učencem, naj vržejo mrežo na desno stran čolna in je potem zaradi obilice rib niso mogli več izvleči. Ker nenazadnje, če ste vsaj malo pozorni, vidite da so mreže posameznikov vseeno malo bolj polne na desni kot na levi strani.


Mnogo materiala bi še se dalo najti za subtilno politično namigovanje.

In seveda se šalimo. To še menda lahko … čeprav je baje vas (citiram) "jebeno več". Ali?

Brez strahu


Ni se treba bati. Cerkev se ne gre takšnih igric. Morda tu in tam kakšnemu duhovniku kaj uide … toda to ni stalna praksa. Cerkev se v volitve ne vtika. Ampak to iz povsem drugih razlogov, kot mislite vi.

Kraljestvo, za katero si prizadevamo mi, namreč ni od tega sveta. To kraljestvo je takšno, da glas tistega, ki ga je samo rahlo okusil, skozi stoletja vpije, da je boljši en dan na pragu tega kralja kot tisoč drugih dni v dvorih grešnikov (Ps 84,11). To kraljestvo je neskončno bolj pomembno od zemeljskega.

Drugače pa smo tudi kristjani (velik) del civilne družbe, in kot ste vi izdelali seznam strank, ki odražajo vaše vrednote, nam glede na vaše vrednote demokratičnosti in tolerantnosti ne smete zameriti, če se tudi nam rahlo zdi, da nam je morda v Sloveniji kakšna koalicija, seveda ne idealna, a vendarle, bližje kot kakšna druga. Takšna, ki je vsaj funkcionalna, pač malo bolj prispeva k prihodu tega kraljestva kot kaotična furijasta srditost tistih, ki jim malo priškrnjena pipica, iz katere tečejo naša skupna sredstva, pomeni življenje v diktaturi in fašizmu.
Na neki točki, če želimo napredovati kot družba, se bomo morali začeti medsebojno sprejemati in sodelovati. Se vživeti v drugega in pogledati na stvari z njegovimi očmi.

Dobrodošli


Drugače pa, dobrodošla, draga Tea. Ti, tvoje prijateljice in prijatelji, sodelavke in sodelavci, ne glede na obkroženo številko v nedeljo in ne glede na namen, zaradi katerega boste prišli k nedeljski maši, iskreno dobrodošli.

Nekdo vas je vesel.

To je Tisti, ki nosi v rokah nas in vas. To je Tisti, ki tolerira vas in nas. To je tisti, ki bo po koncu te zemeljske igre pospravil šahovske figurice in nas povabil v resnično življenje, o katerem danes nimamo pojma. To je Tisti, ki je za svoje kraljestvo namenil vse ljudi, ne glede na kakršnokoli prepričanje, torej tudi vas (in nas). To je Tisti, ki nam je - kristjanom - zapovedal, da moramo ljubiti tako svoje bližnje kot tiste, ki nam niso blizu. Včasih smo slabi učenci in pozabimo na to. Toda morali bi vas biti veseli tudi mi.

Ker na neki točki, če želimo napredovati kot družba, se bomo morali začeti medsebojno sprejemati in sodelovati. Se vživeti v drugega in pogledati na stvari z njegovimi očmi. Na neki točki bomo morali nehati obkladati drug drugega z nizko izobraženimi fašističnimi kmetavzarji in tudi z razvajenimi kaviar socialisti in lenuhi.

Kajti politiki so ogledalo naroda. So tisto, kar skupno nezavedno naplavi na površje. Kakršni bomo mi, takšni bodo naši politiki.

In ne, za Slovenijo ni najbolj pomembno, kdo bo v nedeljo zmagal na volitvah.

Bolj je pomembno to, kdaj bo prišel tisti trenutek, ko bomo nehali izključevati drug drugega in začeli sodelovati. Kot pravi prispodoba, ko bomo začeli dihati z levim in desnim delom pljuč. Tudi za letenje potrebujemo levo in desno krilo.

Še ni čas, vsi levi in desni srboriteži, da nehamo kot kure brskati po zemlji, zgolj kazati na drek drug drugega in pobirati ostanke, ki jih na tleh puščajo narodi, ki so že poleteli?

Naj se za naš narod kmalu izpolni prerokba iz Visoke pesmi: Njegova levica je pod mojo glavo in njegova desnica me objema. (Vp 8,3)
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike