Tarča protestov vse pogosteje RTV Slovenija. Anketa: močna večina proti plačevanju obveznega RTV prispevka

Ne samo Vlada RS, pod vse močnejšo kritiko protestirajočih množic in drugih kritičnih glasov so v času korona krize znašli tudi dominantni slovenski mediji, v prvi vrsti RTV Slovenija. 

Slednje se je po nedavnem vdoru Trohinih protestnikov v prostore nacionalne hiše ponovno odrazilo včeraj, ko je večja skupina protestnikov na čelu s še nedavno dobrodošlim gostom zabavnih oddaj na TV SLO, Zlatkom Čordićem, zahtevala vstop v prostore in svojih 5 minut pozornosti.

Nov vdor se je ustavil na ščitih policistov, prihod vodnega topa pa je protestnike pognal stran od objekta nacionalke. Ti so že pred tem na terenu nadlegovali novinarske ekipe različnih medijev, vanje pljuvali ter metali razne predmete.   

Po reprezentativni raziskavi, ki jo je za Domovino opravila agencija Episcenter, kar tri četrtine Slovencev ocenjuje, da so mediji pri poročanju o političnem dogajanju v Sloveniji pristranski. V njihovo nepristranskost verjame le rahla večina volivcev štirih strank leve opozicije. 

Prav tako 60 % anketirancev ne podpira obveznega plačevanja RTV prispevka, med 40 % zagovornikov pa ponovno izrazito prevladujejo volivci Levice in Socialnih demokratov. 

Po raziskavah Valicona je zaupanje v slovenske medije bilo že pred koronavirusno krizo izrazito negativno, blizu deležev, ki jih v tovrstnih raziskavah dosegajo politične institucije. Ob začetku koronavirusne situacije je zaupanje najprej močno poskočilo, a praktično nemudoma začelo spet strmo padati, nekako s trendom nezaupanja v 3. Janševo vlado.

Podobno, z nekaj razlikami, velja tudi za RTV Slovenija, ki prav tako beleži negativno zaupanje javnosti (razmerje med tistimi, ki ji zaupajo in tistimi, ki ji ne zaupajo), vendar ne tako izrazito kot denimo komercialni mediji.

Povprečje RTV Slovenija dviguje predvsem izrazito visoko zaupanje volivcev strank leve opozicije napram vsem drugim družbenim skupinam (neopredeljenim, nevolivcem in še posebej volivcem aktualne koalicije). Slednje se je denimo odrazilo tudi v enem od zgodnejših petkovih protestov, ko so protivladni protestniki kolesarili pred Kolodvorsko 2-4, vpijoč: “RTV je naša, RTV ne damo”.

Kot vemo, je “ljubezen” obojestranska – javni medij je dosledno pokrival vseh 75 dosedanjih kolesarskih protestov in v imenu svobode izražanja ter umetniške svobode pri poročanju izkazoval visoko toleranco do deviacijskih dejanj, v katerih so bili tarča denimo Ministrstvo za kulturo, pa sedeži političnih strank, predstavniki oblasti (Kredarica) in stroke (nadlegovanje direktorja NIJZ Milana Kreka s strani Zlatka Čordića) in podobno.

Kritik ali obsojanj niso bile deležne zelo podobne akcije petkovih kolesarjev, ki jih sedaj kopirajo Stevanovićevi protestniki – denimo blokiranje prometa v okolici parlamenta in na Celovški cesti ter seveda sprenevedanje glede tega ali so protesti res “spontani” in imajo “neznanega organizatorja”. Tako Jenull kot Stevanović sta glede tega jasna: organizatorja nista ona, temveč je organizator “ljudstvo”. Pa res?

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov ter profesor sociologije dr. Matevž Tomšič: “Napadi na novinarske ekipe, kakršen se je zgodil včeraj, so seveda vsega obsojanja vredni. Vendar pa se morajo dominatni mediji zavedati, da nosijo sami velik del odgovornosti za sedanje ozračje nestrpnosti in nasilništva. Več kot leto dni so nekritično promovirali vsakogar, ki je kričal proti vladi.

Propagirali so petkove politkolesarje, ki so se neprijavljeno zbirali, ovirali promet, vzklikali sovražna gesla, uničevali fasade … Sedaj pa se se našli drugi, še bolj lunatični, še bolj nasilni, ki so se jih odločili posnemati, češ ‘če lahko oni, zakaj ne bi še mi’. In ti niso tako ‘politično osveščeni’, zato včasih pade tudi po ‘naših’. Skratka, dragi osrednji mediji, pomagali ste ustvariti pošast, ki se sedaj obrača tudi proti vam.” (vir: Twitter)

 

RTV ima višje zaupanje od večine drugih medijev, a ne med rednimi gledalci

Pestro paleto programske produkcije RTV Slovenija sicer redno spremlja 43 % anketirancev, občasno 41 % in nikoli 16 % sodelujočih, kar je nekaj nižja gledanost od POP TV ter boljša gledanost od Planeta in denimo Nove24TV. 

Episcenter, N=800. Klik za povečavo

 

Povprečno zaupanje v RTV Slovenija med vsemi vprašanimi sicer višje od drugih medijev (enako z STA), ne pa, če pogledamo zgolj zaupanje med rednimi in občasnimi uporabniki (izločimo torej tiste ki medija ne spremljajo).

Med rednimi bralci/gledalci ima najvišje zaupanje STA, takoj nato pa že medij, ki ga berete, torej Domovina. RTV Slovenija je s povprečjem 3.9 med rednimi gledalci/bralci/poslušalci šele na 9. mestu. Povsem na dnu je denimo Reporter, ki ima negativno zaupanje celo med lastnim bralstvom.

O raziskavi Episcentra: Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem realiziranem vzorcu 800 polnoletnih prebivalcev Slovenije, s kombinacijo CAWI (spletno) ter CATI (računalniško podprto telefonsko anketiranje) in sicer med 2. in 7. septembrom 2021

Tako za STA kot za RTV Slovenija velja, da beležita izrazito visoko zaupanje med volivci Levice in SD-ja (povprečje 4,4), ter tudi LMŠ-ja (3,9 oz. 3,8). Z naskokom najvišje zaupanje volivcev levih strank ju tudi v povprečju po splošnem zaupanju dviguje nad ostale medije. A to zaupanje pri RTV Slovenija takoj pade pri volilnih abstinentih (3,1), neopredeljenih (3,0), izrazito pa pri volivcih SDS (2,2), medtem ko je nekaj višje med volivci NSi (3,1).

Obvezen RTV prispevek večinsko podpirajo le volivci leve opozicije

Podoben odnos do nacionalnega medija glede na različne skupine državljanov se izkazuje tudi pri vprašanju okoli obveznega plačevanja RTV prispevka.

Če bi odločali ljudje, obveznega RTV prispevka ne bi bilo, je pokazala javnomnenjska raziskava na reprezentativnem vzorcu (n=800), ki jo je za Domovino izvedla agencija Episcenter. Na vprašanje ali podpirajo obvezni RTV prispevek, je pritrdilno odgovorilo 40 %, nikalno pa 60 % anketirancev.

Znotraj tega obvezno plačevanje izrazito podpirajo volivci stranke Levica (86 %) ter SD-ja (71 %), medtem ko so volivci LMŠ-ja glede tega že razdeljeni (52:48). Vsi ostali anketiranci so izrazito proti obveznem plačevanju RTV prispevka – med neopredeljenimi ga podpira le petina, med volivci SDS pa zgolj 8 %.

V Sloveniji so se sicer že večkrat pojavljale ideje o posvetovalnem referendumu o ukinitvi RTV prispevka. A med pravniki je prisotno mnenje, da se javnega financiranja RTV Slovenija ne da ukiniti, ker opravlja ustavno varovano poslanstvo javne službe.

Podobno se je na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča v prvih mesecih mandata izrekla tudi Janševa vlada, ko je v odgovoru, s podpisom generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča zapisala, da bi znižanje RTV prispevka predstavljajo “arbitraren in nedopusten poseg v ustavno varovani položaj RTV Slovenija.“

Mar, tako kot vlada, tudi na RTV Slovenija ne znajo komunicirati?

Paleta raznovrstnih programov, od dokumentarnega, kulturnega, športnega in navsezadnje verskega, izvirnih produkcij, ter primerjava s tem, kaj na komercialno manj zanimivih področjih (ne) producirajo k dobičku naravnane komercialne televizije, sicer kaže vrednost in pomen javnega financiranja nacionalne RTV Slovenija.

Naša javnomnenjska raziskava tudi kaže, da so ljudje, gledalci, predvsem z dokumentarnim, izobraževalnim in športnim programom večinoma zadovoljni, pa tudi druga programska področja se ne odrežejo slabo.

Od daleč je jasno, da negativen in hkrati izrazito polarizajoč odnos do RTV Slovenija generira predvsem dnevnoinformativni program. V njem je torej srž problema odnosa javnosti do RTV Slovenija in najbrž tudi večinskih zadržkov do plačevanja obveznega prispevka za njeno delovanje.

Jasno, družbeno-kritična narava informativnega programa vedno generira tudi kritike nestrinjajočega se gledalstva, sploh če so medij primorani plačevati vsi in naj bi zato enakovredno zastopal vse družbene skupine in nazore. A logično bi bilo pričakovati, da v smislu poročanja nazorsko in ideološko uravnotežen ter hkrati nepristranski medij, (ne)zaupanje generira približno enakomerno po svetovnonazorski ali politični pripadnosti gledalcev, oz. če že, zgolj kanček bolj pri volivcih tiste opcije, ki je trenutno na vladi, saj naj bi bili mediji a priori bolj kritični do oblasti kot do opozicije. Razlik v (ne)zaupanju, kot so pri nas, pa enostavno ne moremo stlačiti v ta okvir.

RTV Slovenija ima torej izrazito visoko podporo in zaupanje predvsem med socialistično naravnanimi volivci (Levica in SD) ter izrazito nizko med (klasično)liberalno ter konservativno naravnanimi volivci. In prepričani smo, da je tako ne glede na to, kdo je, oziroma bo na oblasti (kar bomo ob menjavi oblasti, ko bo do nje prišlo, tudi izmerili).

Ta razkorak je v nebo vpijoč in bi, kot smo na Domovini že večkrat pisali, moral biti razlog kritične refleksije na nacionalki sami – v smislu, če je morda res težava pri vseh drugih okoli njih (politiki, gledalcih in ostalih) in ne tudi pri njih samih – pri njihovem pristopu do poročanja.

Če kdaj, je ravno v tej izjemno pregreti situaciji, ki bo, hočeš nočeš, glede nekaterih bistvenih stvari za slovensko družbo, zahtevala širši politični in tudi medijski konsenz, da strasti ne bi ušle povsem izpod nadzora, čas za takšen samokritičen razmislek. In navsezadnje, kdaj pa, če ne zdaj, ko je TV Slovenija dobila novega (v.d.) direktorja?

20 komentarjev

  1. Ukinit informativno redakcijo RTV, ostale redakcije lahko ostanejo. Ustrezno temu zmanjšati prispevek za RTV.

    Zakaj je informativna redakcija v javnem interesu? Mar nimamo dovolj drugih medijev za obveščanje? V dobi interneta ni nobenega razloga, da bi spadalo novičarstvo pod javno službo. To je samo neumen izgovor.

    In kot vedno, na koncu tudi SDS blokira pobude za ukinitev RTV prispevka!! Tako kot je bilo tudi v času Janševe in NSi-jeve vlade 2004-2008 pripeljanih daleč največ migrantov v Slovenijo!!

    Ukiniti informativno redakcijo RTV in odpustiti novinarje te redakcije. Takoj! Malo smo že naveličani tega, da Janša ne doseže skoraj nič ključnega, za kar se zavzema njegovo volilno telo. NSi tudi ne.

    Bo res treba voliti Stevanoviča da naredi red?

    • Ukinit informativno redakcijo RTV.

      Privatizirati STA, kot je to na zahodu.

      Zmanjšati število “kulturnih delavcev” iz več tisoč na 100.

      Ukiniti financiranje večine nevladnih organizacij. Te naj se financirajo iz dohodnine, po izbiri državljanov. Delež dohodnine namenjen temu naj se ustrezno poveča.

      Ukiniti subvencije vsem medijem. Naj se financirajo z dohodninskimi prispevki po izbiri državljanov.

      Razpoloviti vpis na družboslovne fakultete.

      Zaostritev pogojev pridobitve državljanstva. Vsaj 15 let bivanja in nekaznovanost. Podelitev državljanstva samo, če v tem času ni bilo koriščenja socialnih transferjev.

      Kvote za priseljevanje iz držav izven evropske unije. Ustavna omejitev priseljevanja na manj kot 2.000 oseb na leto.

      Stroga omejitev pravice do umora dojenčka v maternici.

      Prepoved financiranja islamskih objektov in organizacij iz tujine. Prepoved financiranja nevladnih organizacij iz tujine.

      Delu čast in oblast. Z zgoraj navedenimi ukrepi bi se znebili financiranja več 10.000 mešalcev megle, ki bi lahko poprijeli za delo v zdravstvu, kmetijstvu in turizmu.

      Naša čislana desnica ni dosegla nič od zgoraj naštetega. Je čas da obrnemo hrbet SDS in NSi, ter volimo koga drugega?

      • Rudolf Kočar, s skoraj vsem se absolutno strinjam.

        Tudi mene moti, da ta vlada z JJ, ne naredi ključnih rezov tem hobotnicam, ki si polnijo žepe brez dela. Dovolj časa pa imajo, da lahko protestirajo proti vsemu.
        Potrdila bi priporočilo JJ, da se NVO-ji naj financirajo iz p o b r a n i h č l a n a r i n . Da ne bo zaposlen en osebek in mesečno pokasiral 15.000 €. To je nedopustno. Zato je glavnina teh spopadov in nerganja v LJ, kjer je tudi največ teh NVO-jev in “nekulturnih” organizacij.
        Samo “strokovnjaki” na Metelkovi so v obdobju desetih let pokasirali 900.000 milijonov. Toliko ni dobilo šolstvo in zdravstvo skupaj.
        Vprašajmo se, KAJ ZA VRAGA IMAMO DRŽAVLJANI OD METELKOVE?
        NIČ – parazite na državni malhi.

        Če JJ naredi red na tem področju nenormalnega odtekanja denarja ljudem brez delovnih navad, ga absolutno na volitvah podprem.

        Kdo plačuje neprijavljene shode teh parazitov, ki se napenjajo po Lj že 75 tednov. Hojs je povedal, da je strošek v tem letu in pol 1 milijarda. Zato ga tudi ne prijavljajo, ker bi morali plačati marsikaj. Zakaj pa bi, če pa tudi brez tega lahko histerirajo? Konec je potrebno narediti tem lenuhom, ki mislijo, da se oblast menja na ulici. Troha je shod prijavil, pa so ga zaprli. Sporočilo je jasno, eni lahko, drugi – iz pravega hleva – pa ne smejo.
        MARŠ!

      • Rudolf Kočar, boš še čakal na to, kar predlgaš in bi morala vlada začeti delati od prvega dne, ko je prevzela vladno krmilo v svoje roke. Janša in minister za kulturo očitno nimata časa za to, da bi uresničevala topogledna pričakovanja svojih volivcev. Ljudstvo naknadno itak vse pozlati, zakaj bi se potem kdo sekiral zaradi ljudstva.

      • Eden izmed najboljših komentarjev, kar sem jih prebral na tem portalu. Moj poklon.

        Pred našimi očmi se, tako pod levimi, kot pod desnimi vladami, v imenu “evropskih vrednot”, biznisa ter pretoka blaga in ljudi, odvija kulturocid in rodomor najstarejšega evropskega ljudstva.

        Položaj je tako alarmanten, da prav potrebujemo razne covid krize, da ne opazimo, kako se nam bliža rodovna smrt. Slovenci nismo bili tako kritično ogroženi ne pod Nemci v zločinski Avstroogrski, ne pod Srbi v zločinski Yugoslaviji.

  2. Slovenska desnica 30 let benti čez nacionalno RTV, ni bila pa sposobna organizirati niti enega protesta pred to hišo nacionalne sramote. Pride en outsider iz Kranja in gre protestirat pred sam center medijske moči levice. Desnica pa se zdaj solidarizira z RTV pred “drhaljo”. Prav. volivci si bodo to zapomnili.

    • Ta outsider iz Kranja ima globoko zaledje in to tako, kolikor je globoka deep state. Ne misli, da dela na svojo roko. Odnos do protestov in protesnikov (ujčkanje) se RTVS vrača kot bumerang. Manica Janežič pa že joka na tviterju. Sama je kriva in njeni botri, ker se jim ne zna upreti. Če bo nasilje eskaliralo, bo sama zgradba RTVS (pravzaprav obe zgradbi) močno demolirana. In to od tistih, ki v programu dobijo svojo PRIMITIVNO besedo.

      • Ja, saj imaš prav. Nihče ne dela v Sloveniji nič na svojo roko. Ali je Kučanova ali Janševa lutka, onadva sta pa spet lutki na vrvicah lutkarjev iz evropskih lož.

        Svet je eno samo veliko lutkovno gledališče, občinstvo pa verjame v pravljice, ki jim jih pripovedujejo lutke na odru.

  3. Pri zasluženi kritiki državnega zavoda RTVS in izrazitega pristran(kar)skega političnega aktivizma ter neprofesionalizma nekaterih njegovih urednikov, novinarjev, zunanjih sodelavcev je treba vendarle potegniti jasno in nedvoumno črto ločnico med vse bolj spornimi neprofesionalnimi informativnimi programi ter dostojnimi in dragocenimi kulturno-umetniškimi, dokumentarnimi, vzgojnimi in otroškimi programi nacionalne medijske hiše.

    Nesporno je nacionalni zavod RTVS ena ključnih in najvplivnejših nacionalnih kulturnih ustanov, ki ima dolgoročno nalogo in obveznost, da proizvaja, arhivira in omogoča čim višjo stopnjo dostopnosti stvaritvam domačih in tujih ustvarjalcev ter poustvarjalcev, še posebej stvaritev v slovenskem jeziku in jeziku obeh avtohtonih narodnostnih skupnosti. Po drugi strani pa ima nalogo in obveznost, da svoje občinstvo kolikor mogoče sprotno in na široko seznanja z aktualnimi umetniškimi in duhovnimi dosežki drugih držav, narodov, skupnosti in posameznikov. Čeprav na kulturno-umetniške in vzgojne sestavine programov nacionalnega radia in televizije ni slišati omembe vrednih kritik, pa zahtevnejši obvezni naročniki zagotovo nismo in ne moremo biti zadovoljni s ponudbo RTVS. Ne po produkcijski plati, ki je iz leta v leto količinsko skromnejša in izvedbeno bolj asketska (nizkoproračunska), in ne po kakovostni plati, ki opazno zaostaja celo za dosežki primerljivih nacionalnih hiš iz sosednjih držav.

    A ključni problem so uredniki, novinarji in stalni zunanji sodelavci radijskih, televizijskih in spletnih informativnih programov, ki se sploh ne zavedajo več svojih manjših in hujših odstopanj od profesionalne novinarske in medijske etike ter kulture. Slednja v prvi vrsti terja najvišjo možno strokovno razgledanost in pripravljenost, nenehno vztrajanje pri večkratnem preverjanju dejstev, novic, izjav … ter ključno nenehno distanciranje od možnosti, da informacije, poročila, intervjuje, komentarje in druge formate kdorkoli od uporabnikov prepozna kot enostransko in pristransko aktivistične, tendenciozne, pristranske, navijaške, inkvizitorske …

    Žal se to pristransko in neprofesionalno agitacijsko in propagandistično manipuliranje in posiljevanje poslušalcev in gledalcev državne RTVS z izrazito osebnimi stališči in mnenji posameznih medijskih vseznalcev pred mikrofoni začne že kar zjutraj na valu 202, ko nam skušajo “pamet soliti” celo že jutranji “kot da sproščeni” in gostobesedni gostitelji, ki mimogrede in “med vrsticami” samovoljno interpretirajo in pokomentirajo tudi teme, za katere bi pričakovali, da bodo o njih smeli javnosti spregovoriti le dolgoletni profesionalci in specialisti iz notranje- ali zunanje-političnega uredništva, ki že več let ali celo več desetletij poglobljeno, vestno in sistematično spremljajo določene tematike.
    Tako pa nam diletantsko komentirajo aktualne medicinske, politološke in pravniške teme spletni vsevedi, ki se sicer, denimo, ljubiteljsko ukvarjajo s pop glasbo ali športnim biznisom ali so znani ljubitelji medijskih bizarnosti, kloak in vsakršnih latrin.
    A nič boljše ni z “elitnimi” oddajami TVS kot so večno isti Studio city, ali vse bolj tarčno inkvizitorski Studio 3, kjer so narcisoidni in pokroviteljski voditelji prepričani, da se zmorejo pred kamerami igrati prepričljive kriminaliste, tožilce in sodnike na isti mah ter da so gosti krivi že tedaj in s tem, ko jih zvlečejo pred kamere in pod neznosne reflektorje. Da se na tak način nikoli in nikdar ne bodo prebili do Resnice in tudi ne do videza lastne profesionalnosti, distance in nevpletenosti, je jasno že vsem, ki se vedno bolj množično odrekajo primitivnemu zasliševalstvu ter spektaklu, ki temelji na brutalnemu medijskemu izsiljevanju in posiljevanju gostujočih ljudi, občinstva in – Resnice.

  4. Ker je delovanje,oziroma financiranje RTV v ustavi,pravno ni mogoče enostavno prekiniti z nekimi referendumi.Prvo je treba spremeniti člene v ustavi.Na primer če bi konservativna stran imela ustavno večino,bi se to že zgodilo,pa še marsikaj drugega.Za to se JJ gre za 50+ na volitvah.To morate vedeti,da ni tako enostavno.Lahko pa novi direktor marsikaj postori.

  5. Kaj pa kompromis: RTV prispevek (seveda ob večji pluralizaciji) ostane AMPAK se zmanjša na 5 EUR mesečno, kar je 60 EUR/leto? To RTV prisili v prepotrebno racionalizacijo in konec zafrkavanja z državljani, hkrati pa ohranitev prispevka pomeni nekakšno ‘second chance’ za RTV, da se tokrat dokaže, da je zmožna opravljati svoje javno poslanstvo.

    • Rokc, se absolutno strinjam. Vendar, kam pa se bodo zavlekle te neskončne sorodstvene, kadrovske strukture iz medijskih hiš, ki so bile toliko let preskrbljene in so lahko počele samo to, kar so oblastniki – levi seveda – naročali. In se jim ni nič zgodilo.

      Absolutno RTV prevetrit in postaviti ustrezen nadzor. Če pogledamo TARČO, je svetlobna leta daleč od uravnoteženosti. No, g. Bergant pa je na dobri poti. Upajmo, da bo službo obdržal…

  6. Pri vseh prevratih so prvi cilji policijske postaje in RTV-eji. Potem pa sledi državni udar.
    O financiranju tega ali onega. Koristne stvari so v preteklosti, do 1941. leta financirali meceni in drugi dobrotniki, ki so iz svojega premoženja ali po smrti v raznoraznih oblikah namenjali sredstva za prav vse oblike narodovega napredka. Če ne bi bilo II. svetovne vojne, bi lahko še danes nekateri prejemali štipendije ali pa denarne pomoči iz njihovih dot. Država je to delala le po hudih naravnih nesrečah, kot npr. potresu 1895. leta v Ljubljani z velikimi posojili v Avstro-Ogrski ali divjanjih hudournikov in vodotokov v kraljevinah SHS in Jugoslavija. Ponovno postavljam vprašanje, kdaj bomo začeli množično gibanje in demonstriranje za vračilo 90 milijard evrov, ki so jih po osamosvojitvi raznorazni osebki odnesli iz Slovenije. Takrat se bodo sredini demonstrantje in petkovi kolesarji zagotovo podelali, ali pa razkrinkali.

Komentiraj