Tarča Požar
»Če ti komar brenči okoli ušesa, nekaj časa poslušaš, potem pa nič več.« Besede predsednika vlade, pred časom namenjene opozicijskemu voditelju ob blokadi na Twtitterju, so v slovenski medijski krajini odmevale mnogo manj, kot bi si zaslužile. Najbrž ravno zato, ker so bile namenjene osovraženemu Janši. Saj če bi bili vlogi zamenjani in bi jih s premierske pozicije JJ zabrusil opozicijskemu Šarcu, bi nedvomno (upravičeno) od povsod poslušali o nevarni aroganci oblasti s težnjami po avtoritarnosti.
A toliko o tem, saj je osrednje sporočilo mojega današnjega pisanja drugje. Uvod o motečem mrčesu okoli despotovega ušesa je zgolj pomemben za uvid v logiko razmišljanja, naravo aktualne politične oblasti, ko gre za odnos do političnih, medijskih in drugih nasprotnikov.
Prispodoba o motečem komarju, ki ga »nekaj časa poslušaš, potem pa ne več«, je namreč izredno uporabna za razumevanje, kaj se ta čas dogaja nedvomno prvi novinarski zvezdi Slovenije pod Šarcem, Bojanu Požarju. Ker če kdo, je ravno Požar za aktualno oblast daleč najbolj moteči komar, ki ji vztrajno brenči okoli ušesa. Ne samo to, je tudi komar s smrtonosnim pikom, kar so občutili štirje padli ministri, Šarčev Kralj kadrovanja in še kakšen medijsko priljubljeni državni sekretar.
Ampak močna oblast je v interesu nacionalne varnosti. In kdo že je odgovorni varuh le-te pod Šarcem?!?
Ta trenutek bi bilo najbolj pametno in najbrž tudi oportuno tuliti s krdelom volkov, ali pa vsaj potuhnjeno molčati. A Domovina je na srečo, za razliko od večine tistih, ki bi sicer morda želeli dvigniti glavo iz črede, in napadenega novinarja vzeti v bran, svoboden medij. Ni pripopana na rente državnih podjetij, s katerimi se v medijih plačujejo takšne in drugačne protiusluge za vplivne igralce v ozadju in zaradi katerih je včasih treba koga oblajati, spet drugič pa o njem držati jezik za zobmi.
Ironija je, da prav slednje očitajo Požarju – da je iz državnih Telekoma in Darsa za oglaševanje v svojih medijih dobil sumljivo veliko denarja in to tudi v času, ko se je vzporedno šel politiko. Slednje pa je, samo prisluhnite velikemu medijskemu strokovnjaku s FDV, prof. dr. Marku Milosavljeviču v Večeru, najmanj »nenavadno«, saj so »majhni po dosegu oziroma obiskanosti, imajo malo objavljenih prispevkov, preživljali pa naj bi se samo z oglaševanjem.«
Lotimo se te ironije v vseh njenih razsežnostih. Večina medijev, ki se zdaj tako orkestrirano spravljajo nad Bojana Požarja, so veliki rentniki državnih podjetij. Pravzaprav so odvisni od dobre volje njihovih upravljalcev, da oglaševalski denar namenijo ravno njim ne pa konkurenci. Od teh rent v časih, ko naklade padajo kot kamen, tiska razen starcev nihče več ne kupuje, v domovih mladih odraslih pa sploh ni več televizije, zavisi njihov celoten poslovni model – če se pipica zapre, oziroma preusmeri, se sesujejo kot hiša iz kart.
Zato bi morali vsi tisti, ki sedaj tako navdušeno objavljajo Požarjeve oglaševalske pogodbe, ki jih naj bi »pridobili« (!!!) in trdijo, da so preplačane, v potrditev lastne kredibilnosti na mizo transparentno vreči vse njihove sklenjene posle z velikimi oglaševalci v firmah, kamor sežejo lovke (para)države. Naj razkrijejo, koliko in od koga kasirajo oni, da bodo bralci lahko celovito in transparentno ocenili, ali je Požar res preplačan ali pa so nemara preplačani oni sami. Preplačani toliko, da so primorani to sedaj očitati Požarju.
Kdor misli, da se zneski s štirimi ali petimi ničlami iz državnih podjetij, zavodov, agencij in drugih državnih inštitucij v medije stekajo na podlagi nečesa takega kot je »prosti oglaševalski trg« in da se v zameno ne pričakujejo določene usluge in sklepajo kompromisi, živi v svojem malem idealnem svetu.
Ne dvomim v to, da je v kakšen kompromis za pogodbo s Telekomom ali Darsom moral privoliti tudi Bojan Požar. A za razliko od večine tistih, ki mu sedaj to mečejo pod nos, takšnih kompromisov pri Požarjevem medijskem delovanju, ko gre za nadzor oblasti, kar je osnovna funkcija medijev v demokratični družbi, ni opaziti.
In v tem smislu bi lahko v minulem letu iz slovenske medijske krajine izbrisali praktično katerikoli medij, pa se to ne bi bistveno poznalo. A če bi izbrisali Požareport, bi zazevala velika črna luknja. To ne govorim na pamet, niti iz simpatij ali naklonjenosti do Požarja, temveč na podlagi golih rezultatov – ministrskih in drugih skalpov, ki visijo za Požarjevim pasom.
Tovrstno učinkovitost mu v medijih zavidajo mnogi, zato je, ob siceršnjem simpatiziranju z obstoječo oblastjo, ob obdelovanju Požarja tudi zaznati toliko privoščljivosti. Vladimir Vodušek, za te novinarje še nedavno novinarski krjavelj in skorumpiranec, je kar naenkrat zanje postal verodostojen vir, na poročanje katerega naslanjajo svoje zgodbe.
In kar naenkrat je postal velik problem, vreden vsaj računskega sodišča in KPK, če ne celo kriminalistične policije, Požarjev kratki izlet v politiko. Človek se je, tudi po lastnih besedah, omejen s sredstvi in kadri, zadeve lotil preveč amatersko, kar se je odrazilo tudi v minornem rezultatu, ki ne prinaša niti državnega financiranja.
In slednje obrobno prepletanje novinarskega in političnega delovanja je sedaj vseslovenski problem, ne pa denimo dejstvo, da je zgolj v letu dni iz dveh najvplivnejših slovenskih medijev v vrste ta čas najvplivnejše politične stranke prestopila serija novinark. Še včeraj je v prijaznem TV intervjuju premierju zaželela srečen božič, danes pa je že prvi obraz njegove stranke v Evropskem parlamentu. A profesorja Milosavljeviča ob tovrstnih praksah ni opaziti, da bi zaskrbljeno gubal čelo in javno svaril pred nevarnostjo prepletanja političnega z medijskim delovanjem.
Pod črto, malokdaj se v kratkem času sprosti toliko nakopičenih zamer, potlačenega besa, zgibov iz zavisti in osebnih frustracij, kot se ta trenutek sprošča v vsesplošnem krdelnem napadu na novinarja Bojana Požarja.
Licemerje in hinavščina, ki sta gonilo pregona, pa zakrivata pogled na njegovo bistvo. In to je, da se je politična oblast lotila medijske in materialne kastracije messengerja, prinašalca zanjo problematičnih novic v javnost. "Nacionalni varnosti" v prid je treba odstraniti komarja, ki ne samo, da vladajočim nadležno brenči okoli ušesa, temveč zna tudi smrtonosno pičiti.
Za to so orkestrirani vsi medijski resursi. In res zanimivo bo videti, komu se bodo državne rente po tej operaciji ustrezno povečale. No, nekaj je gotovo - Domovine, kljub vse večjem vplivu in dosegu, ne bo med njimi.
A toliko o tem, saj je osrednje sporočilo mojega današnjega pisanja drugje. Uvod o motečem mrčesu okoli despotovega ušesa je zgolj pomemben za uvid v logiko razmišljanja, naravo aktualne politične oblasti, ko gre za odnos do političnih, medijskih in drugih nasprotnikov.
Prispodoba o motečem komarju, ki ga »nekaj časa poslušaš, potem pa ne več«, je namreč izredno uporabna za razumevanje, kaj se ta čas dogaja nedvomno prvi novinarski zvezdi Slovenije pod Šarcem, Bojanu Požarju. Ker če kdo, je ravno Požar za aktualno oblast daleč najbolj moteči komar, ki ji vztrajno brenči okoli ušesa. Ne samo to, je tudi komar s smrtonosnim pikom, kar so občutili štirje padli ministri, Šarčev Kralj kadrovanja in še kakšen medijsko priljubljeni državni sekretar.
Ampak močna oblast je v interesu nacionalne varnosti. In kdo že je odgovorni varuh le-te pod Šarcem?!?
Ta trenutek bi bilo najbolj pametno in najbrž tudi oportuno tuliti s krdelom volkov, ali pa vsaj potuhnjeno molčati. A Domovina je na srečo, za razliko od večine tistih, ki bi sicer morda želeli dvigniti glavo iz črede, in napadenega novinarja vzeti v bran, svoboden medij. Ni pripopana na rente državnih podjetij, s katerimi se v medijih plačujejo takšne in drugačne protiusluge za vplivne igralce v ozadju in zaradi katerih je včasih treba koga oblajati, spet drugič pa o njem držati jezik za zobmi.
Ironija je, da prav slednje očitajo Požarju – da je iz državnih Telekoma in Darsa za oglaševanje v svojih medijih dobil sumljivo veliko denarja in to tudi v času, ko se je vzporedno šel politiko. Slednje pa je, samo prisluhnite velikemu medijskemu strokovnjaku s FDV, prof. dr. Marku Milosavljeviču v Večeru, najmanj »nenavadno«, saj so »majhni po dosegu oziroma obiskanosti, imajo malo objavljenih prispevkov, preživljali pa naj bi se samo z oglaševanjem.«
Vsi tisti, ki sedaj tako navdušeno objavljajo Požarjeve oglaševalske pogodbe, in trdijo, da so preplačane, bi morali v potrditev lastne kredibilnosti na mizo transparentno vreči vse lastne posle z velikimi oglaševalci v firmah, kamor sežejo lovke (para)države.
Kdo je preplačan ali koliko so vredni štirje ministri ter šopek sekretarjev?!?
Lotimo se te ironije v vseh njenih razsežnostih. Večina medijev, ki se zdaj tako orkestrirano spravljajo nad Bojana Požarja, so veliki rentniki državnih podjetij. Pravzaprav so odvisni od dobre volje njihovih upravljalcev, da oglaševalski denar namenijo ravno njim ne pa konkurenci. Od teh rent v časih, ko naklade padajo kot kamen, tiska razen starcev nihče več ne kupuje, v domovih mladih odraslih pa sploh ni več televizije, zavisi njihov celoten poslovni model – če se pipica zapre, oziroma preusmeri, se sesujejo kot hiša iz kart.
Zato bi morali vsi tisti, ki sedaj tako navdušeno objavljajo Požarjeve oglaševalske pogodbe, ki jih naj bi »pridobili« (!!!) in trdijo, da so preplačane, v potrditev lastne kredibilnosti na mizo transparentno vreči vse njihove sklenjene posle z velikimi oglaševalci v firmah, kamor sežejo lovke (para)države. Naj razkrijejo, koliko in od koga kasirajo oni, da bodo bralci lahko celovito in transparentno ocenili, ali je Požar res preplačan ali pa so nemara preplačani oni sami. Preplačani toliko, da so primorani to sedaj očitati Požarju.
Kdor misli, da se zneski s štirimi ali petimi ničlami iz državnih podjetij, zavodov, agencij in drugih državnih inštitucij v medije stekajo na podlagi nečesa takega kot je »prosti oglaševalski trg« in da se v zameno ne pričakujejo določene usluge in sklepajo kompromisi, živi v svojem malem idealnem svetu.
Ne dvomim v to, da je v kakšen kompromis za pogodbo s Telekomom ali Darsom moral privoliti tudi Bojan Požar. A za razliko od večine tistih, ki mu sedaj to mečejo pod nos, takšnih kompromisov pri Požarjevem medijskem delovanju, ko gre za nadzor oblasti, kar je osnovna funkcija medijev v demokratični družbi, ni opaziti.
In v tem smislu bi lahko v minulem letu iz slovenske medijske krajine izbrisali praktično katerikoli medij, pa se to ne bi bistveno poznalo. A če bi izbrisali Požareport, bi zazevala velika črna luknja. To ne govorim na pamet, niti iz simpatij ali naklonjenosti do Požarja, temveč na podlagi golih rezultatov – ministrskih in drugih skalpov, ki visijo za Požarjevim pasom.
Doktor Milosavljevič, kaj pa to?!?
Tovrstno učinkovitost mu v medijih zavidajo mnogi, zato je, ob siceršnjem simpatiziranju z obstoječo oblastjo, ob obdelovanju Požarja tudi zaznati toliko privoščljivosti. Vladimir Vodušek, za te novinarje še nedavno novinarski krjavelj in skorumpiranec, je kar naenkrat zanje postal verodostojen vir, na poročanje katerega naslanjajo svoje zgodbe.
In kar naenkrat je postal velik problem, vreden vsaj računskega sodišča in KPK, če ne celo kriminalistične policije, Požarjev kratki izlet v politiko. Človek se je, tudi po lastnih besedah, omejen s sredstvi in kadri, zadeve lotil preveč amatersko, kar se je odrazilo tudi v minornem rezultatu, ki ne prinaša niti državnega financiranja.
In slednje obrobno prepletanje novinarskega in političnega delovanja je sedaj vseslovenski problem, ne pa denimo dejstvo, da je zgolj v letu dni iz dveh najvplivnejših slovenskih medijev v vrste ta čas najvplivnejše politične stranke prestopila serija novinark. Še včeraj je v prijaznem TV intervjuju premierju zaželela srečen božič, danes pa je že prvi obraz njegove stranke v Evropskem parlamentu. A profesorja Milosavljeviča ob tovrstnih praksah ni opaziti, da bi zaskrbljeno gubal čelo in javno svaril pred nevarnostjo prepletanja političnega z medijskim delovanjem.
Bistvo - politični napad na kritični medij
Pod črto, malokdaj se v kratkem času sprosti toliko nakopičenih zamer, potlačenega besa, zgibov iz zavisti in osebnih frustracij, kot se ta trenutek sprošča v vsesplošnem krdelnem napadu na novinarja Bojana Požarja.
Licemerje in hinavščina, ki sta gonilo pregona, pa zakrivata pogled na njegovo bistvo. In to je, da se je politična oblast lotila medijske in materialne kastracije messengerja, prinašalca zanjo problematičnih novic v javnost. "Nacionalni varnosti" v prid je treba odstraniti komarja, ki ne samo, da vladajočim nadležno brenči okoli ušesa, temveč zna tudi smrtonosno pičiti.
Za to so orkestrirani vsi medijski resursi. In res zanimivo bo videti, komu se bodo državne rente po tej operaciji ustrezno povečale. No, nekaj je gotovo - Domovine, kljub vse večjem vplivu in dosegu, ne bo med njimi.
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
10 komentarjev
MEFISTO
Bojana Požarja še potrebujemo.
Odstaviti mora še drugo polovico vlade in njene prisklednike.
Alojzij Pezdir
Novinar in urednik Bojan Požar je "večni" trn v peti vladajoče politične "elite" in njej zveste politično enoumne novinarske srenje, ki mu nikoli ne bo odpustila, da je v svojih člankih in svojih medijih brutalno neposredno in argumentirano razkril nekaj največjih svinjarij v slovenski vladajoči eliti ter ključno spodbudil tudi nekaj odmevnih političnih odstopov oz. odpoklicev. Vsekakor več, kot vsi ostali vojščaki "četrte veje oblasti" na državni RTVS in v osrednjih medijih pod absolutno finančno in uredniško kontrolo politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države" ter pod cehovskim patronatom ideološko pristran(kar)skega DNS.
Prvake in glasnogovornike privilegiranega cehovskega društva DNS ter uredništva "osrednjih" medijev v državi nikoli ni motilo, da so se nekateri znani člani in mnenjski voditelji DNS nedvoumno politično opredelili, kandidirali na strankarskih listah najbolj etabliranih strank in bili celo izvoljeni v državne organe. Da so nekateri člani in uredniki iz vrst DNS zaradi nespornih in otipljivih strankarskih zaslug postali celo direktorji vladnega urada za informiranje ter se potem kot nesporno strankarsko in ideološko opredeljeni ter odvisni vrnili na najodgovornejša uredniška mesta v kot da svobodne in samostojne medije itd., itn. Ni jih motilo, dokler so bili "naši" oz. pripadniki in privrženci in "likvidatorji" vladajoče kleptokracije oz. kriminalno-političnega podzemlja "ugrabljene države".
Nikoli pa pristran(kar)ski politični aktivisti "četrte veje oblasti" niso zamudili priložnosti, ko je bilo treba medijsko hujskati, ovajati, sramotiti ter pozivati h kazenskemu in sodnemu preganjanju domnevnega "sovražnega govora" zoper svoje stanovske kolege z drugega političnega, svetovnonazorskega, ideološkega in cehovskega pola in kadar so se javno in otipljivo izkazovali s svojo človeško, stanovsko in strokovno ne-kolegialnostjo, pritlehno nevoščljivostjo in privoščljivostjo ter politično in etično prilagodljivostjo, upogljivostjo in brezmejnim povzpetništvom (po tujih človeških usodah in po tujih političnih in resničnih truplih).
Kraševka
Vsa NOVINARSKA srenja, bi morala zbirati podpise in jih poslati v SVET, ter povedati GLASNO, da v SLOVENIJI se ZATIRA raziskovalne novinarje.
Pri nas se razume "svobodo medija", le če ta hvali LEVICO.
Kraševka
Slosvet, ob 7,53
Čudi me, da v komentarju urednika Čakša, niste zasledili, da je o njem povedal vso resnico. Požarja je pohvalil in ga dal za vzor, kot "žrtveno jagnje", ker ga vladajoči in FDV-jevci neupravičeno "zmerjajo", kako je preveč dobil za oglaševanje.
Čakš nam je dal razumeti, da Požarja dejansko zmerjajo tisti, ki največ pojedo iz državnih jasli.
Vsa pohvala takim novinarjem, kot je Požar, pa tudi Rok Čakš prikaže stvari dobro in objektivno.
Rajko Podgoršek
Včasih smo imeli Mladino. Zdaj imamo Požarja.
vengust
Čestitke Požarju!!!
Pro njem mi je najbolj všeč, da ne vidim nobenega strahu, ki so ga večina novinarjev polni. Zmaguje ravno zato in zaradi tega, ker vse napade vodi javno, tako so te pritlehne igre ostalih medijev in politike na svetlobi vidne šebolj pritlehno. Drži se Bojan!!
STAJERKA2021
Bojan, čestitke za pokončno držo! Sedaj bodo poskusili oblatiti vse, kar se da. Brez FAKTORJA, ki ga gledamo prav vsi, čeprav nam "ankete" to zanikajo, bi bile informacije enostranske, tako kot so bile leta nazaj. Ena in ista dobro plačana državna trobila so objavljala samo to, kar je rdeči eliti tisti hip ustrezalo. Še tisti gledajo FAKTOR, ki to zanikajo!
Andrej Kobler
Zanimiv in osvežujoč pogled na medijski vihar v kozarcu vode.
V sobi ogledal, ki je slovenska medijska in politična scena, je težko vedeti, kdo v resnici vleče poteze v tem 3D šahu in s kakšnim namenom. Preživetveni motivi finančno utapljajočih se medijev so le vrhnji in najbolj očitni sloj čebule, ni pa nemogoče dešifrirati niti politikov, roparskih baronov privatizacije eno plast čebule globlje ali celo njihovega udbaškega ozadja. Ampak ni rečeno, da so ključni igralci iz Slovenije, saj je tu in tam mogoče opaziti bežen odblisk geopolitik različnih provenienc. Prav geopolotika - tako sosedov kot tudi velikih sil - je po mojem od vsega začetka najpomembnejši akter razvojne blokade naše države, igralci na slovenski sceni pa so vede ali nevede le marionete. S tem se mediji premalo ukvarjate.
BARBARA RAKUN
Jaz upam, da Bojan tole zdrži in samo molim lahko, da se mu kaj hudega ne zgodi. Absolutno podporo Bojanu!
Hribarjev Rafko
Kako zanimivo je, če zna človek pogledati zadaj za fasadne planke. Da vidi ozadje PR ukrepov...
In, Rok, vi to znate! Čestitam
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.