Tarča Požar

»Če ti komar brenči okoli ušesa, nekaj časa poslušaš, potem pa nič več.« Besede predsednika vlade, pred časom namenjene opozicijskemu voditelju ob blokadi na Twtitterju, so v slovenski medijski krajini odmevale mnogo manj, kot bi si zaslužile. Najbrž ravno zato, ker so bile namenjene osovraženemu Janši. Saj če bi bili vlogi zamenjani in bi jih s premierske pozicije JJ zabrusil opozicijskemu Šarcu, bi nedvomno (upravičeno) od povsod poslušali o nevarni aroganci oblasti s težnjami po avtoritarnosti.

A toliko o tem, saj je osrednje sporočilo mojega današnjega pisanja drugje. Uvod o motečem mrčesu okoli despotovega ušesa je zgolj pomemben za uvid v logiko razmišljanja, naravo aktualne politične oblasti, ko gre za odnos do političnih, medijskih in drugih nasprotnikov.

Prispodoba o motečem komarju, ki ga »nekaj časa poslušaš, potem pa ne več«, je namreč izredno uporabna za razumevanje, kaj se ta čas dogaja nedvomno prvi novinarski zvezdi Slovenije pod Šarcem, Bojanu Požarju. Ker če kdo, je ravno Požar za aktualno oblast daleč najbolj moteči komar, ki ji vztrajno brenči okoli ušesa. Ne samo to, je tudi komar s smrtonosnim pikom, kar so občutili štirje padli ministri, Šarčev Kralj kadrovanja in še kakšen medijsko priljubljeni državni sekretar.

Ampak močna oblast je v interesu nacionalne varnosti. In kdo že je odgovorni varuh le-te pod Šarcem?!?

Ta trenutek bi bilo najbolj pametno in najbrž tudi oportuno tuliti s krdelom volkov, ali pa vsaj potuhnjeno molčati. A Domovina je na srečo, za razliko od večine tistih, ki bi sicer morda želeli dvigniti glavo iz črede, in napadenega novinarja vzeti v bran, svoboden medij. Ni pripopana na rente državnih podjetij, s katerimi se v medijih plačujejo takšne in drugačne protiusluge za vplivne igralce v ozadju in zaradi katerih je včasih treba koga oblajati, spet drugič pa o njem držati jezik za zobmi.

Ironija je, da prav slednje očitajo Požarju – da je iz državnih Telekoma in Darsa za oglaševanje v svojih medijih dobil sumljivo veliko denarja in to tudi v času, ko se je vzporedno šel politiko. Slednje pa je, samo prisluhnite velikemu medijskemu strokovnjaku s FDV, prof. dr. Marku Milosavljeviču v Večeru, najmanj »nenavadno«, saj so »majhni po dosegu oziroma obiskanosti, imajo malo objavljenih prispevkov, preživljali pa naj bi se samo z oglaševanjem.«
Vsi tisti, ki sedaj tako navdušeno objavljajo Požarjeve oglaševalske pogodbe, in trdijo, da so preplačane, bi morali v potrditev lastne kredibilnosti na mizo transparentno vreči vse lastne posle z velikimi oglaševalci v firmah, kamor sežejo lovke (para)države.

Kdo je preplačan ali koliko so vredni štirje ministri ter šopek sekretarjev?!?


Lotimo se te ironije v vseh njenih razsežnostih. Večina medijev, ki se zdaj tako orkestrirano spravljajo nad Bojana Požarja, so veliki rentniki državnih podjetij. Pravzaprav so odvisni od dobre volje njihovih upravljalcev, da oglaševalski denar namenijo ravno njim ne pa konkurenci. Od teh rent v časih, ko naklade padajo kot kamen, tiska razen starcev nihče več ne kupuje, v domovih mladih odraslih pa sploh ni več televizije, zavisi njihov celoten poslovni model – če se pipica zapre, oziroma preusmeri, se sesujejo kot hiša iz kart.

Zato bi morali vsi tisti, ki sedaj tako navdušeno objavljajo Požarjeve oglaševalske pogodbe, ki jih naj bi »pridobili« (!!!) in trdijo, da so preplačane, v potrditev lastne kredibilnosti na mizo transparentno vreči vse njihove sklenjene posle z velikimi oglaševalci v firmah, kamor sežejo lovke (para)države. Naj razkrijejo, koliko in od koga kasirajo oni, da bodo bralci lahko celovito in transparentno ocenili, ali je Požar res preplačan ali pa so nemara preplačani oni sami. Preplačani toliko, da so primorani to sedaj očitati Požarju.

Kdor misli, da se zneski s štirimi ali petimi ničlami iz državnih podjetij, zavodov, agencij in drugih državnih inštitucij v medije stekajo na podlagi nečesa takega kot je »prosti oglaševalski trg« in da se v zameno ne pričakujejo določene usluge in sklepajo kompromisi, živi v svojem malem idealnem svetu.

Ne dvomim v to, da je v kakšen kompromis za pogodbo s Telekomom ali Darsom moral privoliti tudi Bojan Požar. A za razliko od večine tistih, ki mu sedaj to mečejo pod nos, takšnih kompromisov pri Požarjevem medijskem delovanju, ko gre za nadzor oblasti, kar je osnovna funkcija medijev v demokratični družbi, ni opaziti.

In v tem smislu bi lahko v minulem letu iz slovenske medijske krajine izbrisali praktično katerikoli medij, pa se to ne bi bistveno poznalo. A če bi izbrisali Požareport, bi zazevala velika črna luknja. To ne govorim na pamet, niti iz simpatij ali naklonjenosti do Požarja, temveč na podlagi golih rezultatov – ministrskih in drugih skalpov, ki visijo za Požarjevim pasom.

Doktor Milosavljevič, kaj pa to?!?


Tovrstno učinkovitost mu v medijih zavidajo mnogi, zato je, ob siceršnjem simpatiziranju z obstoječo oblastjo, ob obdelovanju Požarja tudi zaznati toliko privoščljivosti. Vladimir Vodušek, za te novinarje še nedavno novinarski krjavelj in skorumpiranec, je kar naenkrat zanje postal verodostojen vir, na poročanje katerega naslanjajo svoje zgodbe.

In kar naenkrat je postal velik problem, vreden vsaj računskega sodišča in KPK, če ne celo kriminalistične policije, Požarjev kratki izlet v politiko. Človek se je, tudi po lastnih besedah, omejen s sredstvi in kadri, zadeve lotil preveč amatersko, kar se je odrazilo tudi v minornem rezultatu, ki ne prinaša niti državnega financiranja.

In slednje obrobno prepletanje novinarskega in političnega delovanja je sedaj vseslovenski problem, ne pa denimo dejstvo, da je zgolj v letu dni iz dveh najvplivnejših slovenskih medijev v vrste ta čas najvplivnejše politične stranke prestopila serija novinark. Še včeraj je v prijaznem TV intervjuju premierju zaželela srečen božič, danes pa je že prvi obraz njegove stranke v Evropskem parlamentu. A profesorja Milosavljeviča ob tovrstnih praksah ni opaziti, da bi zaskrbljeno gubal čelo in javno svaril pred nevarnostjo prepletanja političnega z medijskim delovanjem.


Bistvo - politični napad na kritični medij


Pod črto, malokdaj se v kratkem času sprosti toliko nakopičenih zamer, potlačenega besa, zgibov iz zavisti in osebnih frustracij, kot se ta trenutek sprošča v vsesplošnem krdelnem napadu na novinarja Bojana Požarja.

Licemerje in hinavščina, ki sta gonilo pregona, pa zakrivata pogled na njegovo bistvo. In to je, da se je politična oblast lotila medijske in materialne kastracije messengerja, prinašalca zanjo problematičnih novic v javnost. "Nacionalni varnosti" v prid je treba odstraniti komarja, ki ne samo, da vladajočim nadležno brenči okoli ušesa, temveč zna tudi smrtonosno pičiti.

Za to so orkestrirani vsi medijski resursi. In res zanimivo bo videti, komu se bodo državne rente po tej operaciji ustrezno povečale. No, nekaj je gotovo - Domovine, kljub vse večjem vplivu in dosegu, ne bo med njimi.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30