Pred nekaj dnevi sta se v Moskvi sestala ruski in turški predsednik, ki imata zdaj skupnega sovražnika: Evropsko unijo.
Tar močno spominja na dogajanje na tisto pred 77 leti, ko sta nemški zunanji minister Joachim von Ribbentrop in ljudski komisar za zunanje zadeve Vječeslav Molotov 23. avgusta v Moskvi sklenila pakt Ribbentrop-Molotov, piše Tamara Griesser-Pečar za Časnik.si.
Dober mesec kasneje je bila podpisana Mejna in prijateljska pogodba, oba sporazuma pa sta vsebovala še tajni protokol, ki je določal interesna območja obeh držav. Ker je bila vsebina tajnih protokolov v nasprotju z moralo in mednarodnim pravom, je vsebina ostala prikrita javnosti – na Zahodu do leta 1945, v Sovjetski zvezi do sredine 80. let.
Ruskega boja proti fašizmu pred letom 1941 ni bilo
Evropski parlament je leta 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu in razglasil 23. avgust kot dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Medtem ko je slovenski parlament resolucijo vzel zgolj na znanje, jo je Rusija ostro obsodila in nasprotovala vsakršni primerjavi komunizma z nacionalsocializmom.
Slednja je celo zahtevala, da se izda nova resolucija, ki poudarja odločilno vlogo Sovjetske zveze pri zmagi nad nacionalsocializmom, čeprav sta Sovjetska zveza in Nemčija do leta 1941 podpisali kar tri gospodarske sporazume, v katerih je SZ Nemčiji uvažala nafto, nikelj, fosfat in žito. Izredno dobri so bili tudi odnosi med nemškim Gestapom in sovjetsko tajno policijo NKVD.
Boj proti okupatorju leta 1941 nova politika tudi za KPS
Vse do leta 1941 je Sovjetska zveza upala, da se v vojno ne bo vpletala, vendar ko jo je napadel Hitler, je začela igrati na struno antifašistične politike, kar se je odražalo tudi v preusmeritvi Komunistične partije Slovenije, ki se je nenadoma preusmerila v boj proti okupatorju.
Celoten prispevek si lahko preberete na Časnik.si.
