Tam kjer je vlada zaspala, je vskočila opozicija

Uredništvo
5

Stranka NSi je danes organizirala programsko konferenco z naslovom #pametnaSlovenija. Z njo so želeli opozoriti, da Slovenija ne dohaja več digitalno najrazvitejših držav v Evropi, temveč čepi v sivem povprečju.

Razvoj na tem področju bi Sloveniji po mnenju Mateja Tonina prinesel pomembne učinke tudi na področju zdravstva, birokracije in boja proti korupciji, kjer ima Slovenija trenutno zelo velike težave.

Zato po mnenju NSi na področju digitalizacije potrebujemo nov nacionalni konsenz. Ta mora biti ravno tako obsežen, kot je bil tisti o osamosvojitvi in o vstopu v evroatlantske povezave. Pri čemer kot osrednjo figuro, ki bi lahko prevzela koordinacijsko vlogo, v NSi vidijo predsednika republike Boruta Pahorja.

Udeležence je poleg predsednika stranke nagovoril tudi dr. Žiga Turk.

Na pomembnost digitalizacije je ta teden z resolucijo o digitalni preobrazbi Slovenije opozorila tudi stranka SDS. Več kot očitno je, da vlada na tem področju posebne vizije nima, kar vse bolj izkorišča tudi opozicija. Pri tem je ključni cilj obeh opozicijskih strank, da bi se to umestilo med prednostne teme slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Poleg same predstavitve so v stranki NSi za to priložnost pripravili tudi programski dokument Pametna Slovenija.

Po Toninovem mnenju je digitalizacija politični projekt, ki mora presegati vizijo ene same stranke. Prav zato si pri tem želijo pomoč predsednika republike. Digitalna tehnologija mora namreč delati za ljudi, človek mora biti v njenem središču, ne pa obratno.

Težave Slovenije

Po mnenju Tonina ima Slovenija na tem področju trenutno dve težavi. Ena je problematičnost podeželskega dostopa do interneta, kjer zaostajamo za cilji in povprečjem EU. Druga slabost pa je, da se denar zagonskih podjetij v Sloveniji ne obrača. Slovenska podjetja s tega področja niso neuspešna, saj na platformah za financiranje takšnih podjetij letno zberejo več kot 150 milijonov evrov. A ta denar v Sloveniji ne ostane. Slovenci s tem denarjem praviloma odpirajo podjetja v zahodni Evropi in ZDA. Delež tega pobeglega denarja je po zadnjih izračunih kar 95 %.

Digitalni preboj je ključen

Na začetku svojega dela predstavitve je Žiga Turk poudaril, da je digitalni preboj bistveno pomembnejši od preboja na Menini planini. Obenem je zelo tesno povezan z ekološkim prebojem, kajti boljša kot je tehnologija, več lahko z isto količino virov, energije in sredstev storimo. Ob tem je jasno, da bodo digitalni preboj namesto nas storili tudi drugi, a ob tem namesto nas tudi služili.

Digitalne spremembe so po Turkovih besedah čedalje hitrejše, nepredvidljive in disruptivne. A če jih sooblikujemo, lahko postanejo predvidljive. Njihovi disruptivnosti pa se izognemo, če ohranjamo osnove in tradicijo.

Kibernetski svet je bil do pred kratkim povsem ločen od fizičnega sveta. Sedaj pa digitalni in realni svet vse bolj postajata eno. Tako si v prihodnosti brez digitalizacije ne predstavlja več dobrega zdravstva, pa tudi ne restavracij in kmetij.

Pomembnost razvojnega okolja

Za Slovenijo bo v prihodnosti nujno potrebno spoznanje, da digitalizacije ni mogoče načrtovati centralnoplansko. Ta se preprosto mora zgoditi. Tehnološka podjetja tudi ne smejo biti molzna krava. Vsekakor pa potrebujejo okolje, ki dohaja njihov siloviti razvoj. Svoj prispevek je Turk zaključil z besedami, da smo trenutno zelo ugodno davčno okolje za tiste, ki zaslužijo malo. In slabo za tiste, ki zaslužijo veliko. Kar pa nam uspešnega razvoja skoraj zagotovo ne bo prineslo.

O digitalizaciji se je potrebno pogovarjati

Trenutna programska konferenca NSi o digitalizaciji za poznavalce sicer ni povedala kaj posebno novega. Primeri, ki so navedeni v njihovem programu, so med sledilci področja digitalizacije poznani že dolgo. Novo pa je, da se s tem identificirajo tudi tisti, ki bi morali okolje za digitalni razvoj ustvariti.

To je ključen problem digitalizacije. Stimulativno okolje. Na drugi strani Atlantika to vedo in počnejo. Močna so tudi azijska središča. V Evropi pa Irska, Združeno kraljestvo in nekatere evropske metropole kot sta Pariz in London. Znanje imamo, slovenske ideje so mednarodno uspešne. Zamisliti pa se moramo nad tem, da jim je v tujini veliko veliko lažje. 95 % beg razvojnih sredstev iz države je katastrofa. Čas je, da se jasno pove, da je to nesprejemljivo, saj nam na takšen način odhaja tudi znanje in potencialna delovna mesta.

Digitalizacija je tu. Mi pa smo trenutno le sramežljivo zraven. V luči tega si zgoraj omenjeni konferenci zaslužita le pohvale.

5 KOMENTARJI

  1. Tam kjer je vlada zaspala, je vskočila opozicija … in vtaknila prste v marmelado. Potem je pa vlada postavila stražarje in opozicija je spet mlatila prazno slamo.

  2. Ko se je pred nekaj leti dr. Žiga Turk pojavil pred kamerami kot kandidat za ministra, je na mizo pred sebe postavil krtačko za čiščenje toaletnih prostorov.
    Zdaj je predsednik NSi nagovoril slovensko javnost kar z gibljive ploščadi za majhne in velike dečke. Napredek pri nagovarjanju potencialnih volivcev je na videz očiten.
    Seveda pa ostaja nadležno vprašanje, koliko je postavljaško gibanje na električnih igračkah za premožne v skladu z deklariranimi načeli trajnostnega razvoja, zdravega življenja in čim bolj ohranjenega naravnega okolja ter našim otrokom in vnukom prijazne varčnosti z energenti v vseh pojavnih oblikah.

  3. Digitalizacija seveda ni le potrošniško razvajanje.

    V bistvu primer dr. Žige Turka in napada na njega zaradi toaletne krtačke kaže kako totalno bebavi, debilni in idiotski so slovenski mediji in tudi kar velik del volivcev. Da je človek dejansko predmet tako pritlehnega napada in da volivci to požegnajo je debilizem, idiotizem, diletantskost in kretenizem prve klase. Tu sploh ne gre za spopad argumentov ampak za pritlehno osiranje političnih nasprotnikov.

    V duhu tega dogodka me veseli, da je dr. Žigi turku kljub temu uspela politična rehabilitacija in da vstraja v politiki, upajmo da še mnogo let!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime