Takšen je bil pust v 19. stoletju

POSLUŠAJ ČLANEK
Danes v prispevkih o pustu beremo, gledamo in poslušamo o pustnih maskah, šemah, kurentih, zabavah, tradicionalnih karnevalih.

Kako so pa o starodavnem praznovanju pri nas poročali pred, denimo, 150 leti?

Pogledali smo, kaj so v času pusta pisali v Kmetijskih in rokodelskih novicah, prvem slovenskem množičnem listu, ki je izhajal od leta 1843 do leta 1902, kjer je pustno rajanje prikrito s svarili in kontemplativnostjo. No, pa tudi kakšno poučno zgodbo. 

Pust in poroke


Nič pustnih mask in norij - prej o porokah!

Leta 1846 so v prispevku Nekaj za premišljevanje o pustu objavili statistiko z Dunaja, v kateri ugotavljajo, da je poročenih 5521 ljudi manj kot leta 1846.

Kaj neki je tega vzrok? se sprašujejo ter zaključujejo: "Če jih je zato menj v zakonski stan stopilo, ker so dobro prevdarili, de bi ne mogli žene in družine pošteno prerediti, je prav, de so samci ostali; vsak drugi vzrok pa kakoršni si bodi je napak."

Dve leti kasneje, leta 1848, bralce svarijo v prispevku Svaritev o pustu: "Konec pusta se bliža in z njim tudi čas, de bo po kmetih več ženitnin. Pri takih priložnostih pa kmečki fantje mislijo, de birez streljanja ni praviga veselja, torej s pištolo strelja, kdor le more.  De bi se pač taka nevarna šega opustila, ktere se mora vsak omikani človek sramovati! Čemu strel že pred ženitvijo? Sej pride grom tako večkrat se prezgodej pri oženjenih!" 

Večina porok se je na kmetih v 19. stoletju namreč praznovalo v predpustu, ko so še imeli zaloge hrane; velikokrat so na svadbo prišli nepovabljeni mladi fantje, sicer kot del poročnih šeg, med katerimi pa se je ponavadi razvil pretep, pogosto je bilo tudi streljanje.

Nič kaj pustni verzi in pijana krava


Leta 1872 je že v povsem postnem duhu anonimnež skoval svarilne, že skoraj grozilne verze pod naslovom Posvetnjakom in liberalcem namesto "žlarme" za pust:

Naj besede Učenika/Večnega svarilno-mile/Tebi, ki te svet, greh mika,/Bi v spominu vednem bile./.../Smertni veter naj le dahne,/In če dušo si pozabil,/Kadar te v gomilo pahne/Kaj boš tamkaj slavo rabil?/.../Kam si lepo dušo trešil?/Ti z živinsko si gnjusobo/Vtopil jo v ostudnem blati!/Skazil Božjo si podobo,/Da jo komaj več je znati!

Dvanajst let kasneje, leta 1882 pa so ob pustu objavili KratkočasnicoPijana krava: resnična zgodba - o župnikovi kravi, ki se napije vina, vendar o tem niso želeli obvestiti župnika, zaradi česar je zviti konjederec izkoristil priložnost in si prilastil kravo.

O pustu v 19. stoletju

V 19. stoletju je bil pust še vedno eden večjih kmečkih praznikov. Še posebno predpust je veljal za čas norenja, ki ni bil preveč čislan pri cerkveni in posvetni gosposki; ponekod so ga duhovniki želeli celo zamejiti, a v glavnem brez uspeha. Bil je praznik mladih, pri pustnih šegah so lahko sodelovali zgolj fantje; ženske in otroci so bili izključeni.

Pojavlja se vprašanje, koliko je bil v 19. stoletju še močan vpliv mitologije: na Dolenjskem so denimo že kdaj zaprli vrata pustnim šemam, čeprav je to pomenilo težave z letino in živino.  


Viri:

Tanja Tomažič, Nekatera bistvena dogajanja in pojavi na področju družbene kulture v 19. stoletju na Slovenskem, 1988-1990.

Kmetijske in rokodelske novice (4/5, 6/7, 30/6, 42/8) 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike