Takšen je bil pust v 19. stoletju
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes v prispevkih o pustu beremo, gledamo in poslušamo o pustnih maskah, šemah, kurentih, zabavah, tradicionalnih karnevalih.
Kako so pa o starodavnem praznovanju pri nas poročali pred, denimo, 150 leti?
Pogledali smo, kaj so v času pusta pisali v Kmetijskih in rokodelskih novicah, prvem slovenskem množičnem listu, ki je izhajal od leta 1843 do leta 1902, kjer je pustno rajanje prikrito s svarili in kontemplativnostjo. No, pa tudi kakšno poučno zgodbo.
Nič pustnih mask in norij - prej o porokah!
Leta 1846 so v prispevku Nekaj za premišljevanje o pustu objavili statistiko z Dunaja, v kateri ugotavljajo, da je poročenih 5521 ljudi manj kot leta 1846.
Kaj neki je tega vzrok? se sprašujejo ter zaključujejo: "Če jih je zato menj v zakonski stan stopilo, ker so dobro prevdarili, de bi ne mogli žene in družine pošteno prerediti, je prav, de so samci ostali; vsak drugi vzrok pa kakoršni si bodi je napak."
Dve leti kasneje, leta 1848, bralce svarijo v prispevku Svaritev o pustu: "Konec pusta se bliža in z njim tudi čas, de bo po kmetih več ženitnin. Pri takih priložnostih pa kmečki fantje mislijo, de birez streljanja ni praviga veselja, torej s pištolo strelja, kdor le more. De bi se pač taka nevarna šega opustila, ktere se mora vsak omikani človek sramovati! Čemu strel že pred ženitvijo? Sej pride grom tako večkrat se prezgodej pri oženjenih!"
Večina porok se je na kmetih v 19. stoletju namreč praznovalo v predpustu, ko so še imeli zaloge hrane; velikokrat so na svadbo prišli nepovabljeni mladi fantje, sicer kot del poročnih šeg, med katerimi pa se je ponavadi razvil pretep, pogosto je bilo tudi streljanje.
Leta 1872 je že v povsem postnem duhu anonimnež skoval svarilne, že skoraj grozilne verze pod naslovom Posvetnjakom in liberalcem namesto "žlarme" za pust:
Naj besede Učenika/Večnega svarilno-mile/Tebi, ki te svet, greh mika,/Bi v spominu vednem bile./.../Smertni veter naj le dahne,/In če dušo si pozabil,/Kadar te v gomilo pahne/Kaj boš tamkaj slavo rabil?/.../Kam si lepo dušo trešil?/Ti z živinsko si gnjusobo/Vtopil jo v ostudnem blati!/Skazil Božjo si podobo,/Da jo komaj več je znati!
Dvanajst let kasneje, leta 1882 pa so ob pustu objavili Kratkočasnico - Pijana krava: resnična zgodba - o župnikovi kravi, ki se napije vina, vendar o tem niso želeli obvestiti župnika, zaradi česar je zviti konjederec izkoristil priložnost in si prilastil kravo.
Kako so pa o starodavnem praznovanju pri nas poročali pred, denimo, 150 leti?
Pogledali smo, kaj so v času pusta pisali v Kmetijskih in rokodelskih novicah, prvem slovenskem množičnem listu, ki je izhajal od leta 1843 do leta 1902, kjer je pustno rajanje prikrito s svarili in kontemplativnostjo. No, pa tudi kakšno poučno zgodbo.
Pust in poroke
Nič pustnih mask in norij - prej o porokah!
Leta 1846 so v prispevku Nekaj za premišljevanje o pustu objavili statistiko z Dunaja, v kateri ugotavljajo, da je poročenih 5521 ljudi manj kot leta 1846.
Kaj neki je tega vzrok? se sprašujejo ter zaključujejo: "Če jih je zato menj v zakonski stan stopilo, ker so dobro prevdarili, de bi ne mogli žene in družine pošteno prerediti, je prav, de so samci ostali; vsak drugi vzrok pa kakoršni si bodi je napak."
Dve leti kasneje, leta 1848, bralce svarijo v prispevku Svaritev o pustu: "Konec pusta se bliža in z njim tudi čas, de bo po kmetih več ženitnin. Pri takih priložnostih pa kmečki fantje mislijo, de birez streljanja ni praviga veselja, torej s pištolo strelja, kdor le more. De bi se pač taka nevarna šega opustila, ktere se mora vsak omikani človek sramovati! Čemu strel že pred ženitvijo? Sej pride grom tako večkrat se prezgodej pri oženjenih!"
Večina porok se je na kmetih v 19. stoletju namreč praznovalo v predpustu, ko so še imeli zaloge hrane; velikokrat so na svadbo prišli nepovabljeni mladi fantje, sicer kot del poročnih šeg, med katerimi pa se je ponavadi razvil pretep, pogosto je bilo tudi streljanje.
Nič kaj pustni verzi in pijana krava
Leta 1872 je že v povsem postnem duhu anonimnež skoval svarilne, že skoraj grozilne verze pod naslovom Posvetnjakom in liberalcem namesto "žlarme" za pust:
Naj besede Učenika/Večnega svarilno-mile/Tebi, ki te svet, greh mika,/Bi v spominu vednem bile./.../Smertni veter naj le dahne,/In če dušo si pozabil,/Kadar te v gomilo pahne/Kaj boš tamkaj slavo rabil?/.../Kam si lepo dušo trešil?/Ti z živinsko si gnjusobo/Vtopil jo v ostudnem blati!/Skazil Božjo si podobo,/Da jo komaj več je znati!
Dvanajst let kasneje, leta 1882 pa so ob pustu objavili Kratkočasnico - Pijana krava: resnična zgodba - o župnikovi kravi, ki se napije vina, vendar o tem niso želeli obvestiti župnika, zaradi česar je zviti konjederec izkoristil priložnost in si prilastil kravo.
O pustu v 19. stoletju
V 19. stoletju je bil pust še vedno eden večjih kmečkih praznikov. Še posebno predpust je veljal za čas norenja, ki ni bil preveč čislan pri cerkveni in posvetni gosposki; ponekod so ga duhovniki želeli celo zamejiti, a v glavnem brez uspeha. Bil je praznik mladih, pri pustnih šegah so lahko sodelovali zgolj fantje; ženske in otroci so bili izključeni.
Pojavlja se vprašanje, koliko je bil v 19. stoletju še močan vpliv mitologije: na Dolenjskem so denimo že kdaj zaprli vrata pustnim šemam, čeprav je to pomenilo težave z letino in živino.
V 19. stoletju je bil pust še vedno eden večjih kmečkih praznikov. Še posebno predpust je veljal za čas norenja, ki ni bil preveč čislan pri cerkveni in posvetni gosposki; ponekod so ga duhovniki želeli celo zamejiti, a v glavnem brez uspeha. Bil je praznik mladih, pri pustnih šegah so lahko sodelovali zgolj fantje; ženske in otroci so bili izključeni.
Pojavlja se vprašanje, koliko je bil v 19. stoletju še močan vpliv mitologije: na Dolenjskem so denimo že kdaj zaprli vrata pustnim šemam, čeprav je to pomenilo težave z letino in živino.
Viri:
Tanja Tomažič, Nekatera bistvena dogajanja in pojavi na področju družbene kulture v 19. stoletju na Slovenskem, 1988-1990.
Kmetijske in rokodelske novice (4/5, 6/7, 30/6, 42/8)
Tanja Tomažič, Nekatera bistvena dogajanja in pojavi na področju družbene kulture v 19. stoletju na Slovenskem, 1988-1990.
Kmetijske in rokodelske novice (4/5, 6/7, 30/6, 42/8)
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
1 komentar
Kraševka
V mojem otroštvu se je na vasi PUSTOVALO, tako kot je uredništvo napisalo O PUSTU v 19 stolrtju. Našemili so se samo neporočeni moški. Na Krasu nismo imeli kakih posebnih MASK. Sam PUSTNI SPREVOD je prikazoval MLADOPOROČENCA - ženina in nevesto, ki sta hodila v PUSTNEM SPREVODU vedno prva. Za njmi je bilo veliko svatov, ki so bili oblečeni v razna oblačila, na obrazu pa so navadno nosili masko, da niso bili prepoznani. Eni fantje so bili tako oblečeni v moškega, drugi pa v žensko, tako, da je vsah hodil v PARU. Starešina pa je bedel nad tem, da je bil sprevod lep. Za sprevodom, pa smo tekali radovedni otroci.
Vsi NAŠEMLJENI so prišli do vsake hiše in gospodar in gospodinja so jih veselo sprejeli in jim darovali VINO, JAJCA in klobaso, pa tudi nekaj denarja.
Zvečer pa so PUSTARJI imeli v vaških DVORANAH ples za celo vas. Ta večer so iz nabranega tudi ponujali vsem vaščanom kuhana jajca in Klobase, kruh in vino. Na PUSTNI VEČER je bil tako PRAZNIK za vse vaščane.
Sam PUSTNI sprevod, pa je dejansko REKLAMIRAL poroke, ki so se vršile med Novim letom in Pustom.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.