Tako so nas prepričevali, da med migranti ni teroristov

Čeprav so nas osrednji mediji podučevali drugače, je sedaj dokončno jasno, da je Islamska država balkansko migrantsko pot izkoriščala za infiltracijo svojih borcev v Evropsko unijo. 

Ameriška televizijska hiša CNN je namreč pridobila okrog 90 tisoč strani dokumentov preiskovalcev terorističnih napadov v Parizu, iz katerih jasno izhaja, da so vsaj štirje napadalci v osrednjo Evropo prispeli pomešani med migrante, ki so potovali čez Balkan, tudi Slovenijo. Dejansko pa je ta številka verjetno še precej višja. 

Ob tem smo na Domovini preverili, s katerimi besedami so nas pred letom dni v nasprotna dejstva skušali prepričati ugledni analitiki, varnostni strokovnjaki, novinarji in aktivisti. 

Zbrani dokumenti več evropskih policij, večinoma francoske, razkrivajo informacije o teroristih Islamske države, poslanih iz Sirije v EU z namenom izvedbe terorističnih napadov v Parizu in drugih mestih.

Gre za v Alžiriji rojenega Adela Haddadija, ki je v Evropo potoval skupaj s svojim pakistanskim kolegom Muhammadom Usmanom, v Salzburgu pa se jima je pridružil še Maročan Abid Tabaouni.

Pot Hadadija in Usmana v Evropo po Balkanski poti

Iz pridobljenih podatkov je znano, da sta se na pot iz podala šest tednov pred napadi v Parizu in sicer iz mesta Raka, ki velja za samooklicano prestolnico Islamske države.

Bila sta del večje skupine, ki sta ji pripadala tudi Ahmad Al Mohamm in Mohamad Al Mahmod. Slednja sta do Pariza prišla pravočasno za udeležbo v napadu in sta se 13. novembra lani razstrelila pred stadionom.

Ta skupina je v začetku oktobra lani prečkala mejo med Sirijo in Turčijo ter se odpravila na pot proti obali. Tam so se pomešali med migrante, ki so iz države bežali zaradi vojne. Tako so iz Izmirja (Turčija) v Grčijo pripotovali v prenabasanih čolnih, skupaj z ostalimi begunci.

Njihov čoln je prestregla grška mornarica, pri čemer je dvema uspelo pot nadaljevati proti Franciji, Haddadijeva in Usmanova sirska potna lista pa je grška policija prepoznala kot ponarejena ter ju zaradi tega aretirala. Tako sta skoraj mesec dni preživela v zaporu, kar jima je onemogočilo udeležbo v napadu v Parizu.

Ko sta prišla iz zapora, jima je njun voditelj, zloglasni Abu Ahmad, nakazal vsakemu po 2.000 evrov. Tako sta skupaj z ostalimi prebežniki nadaljevala pot in v začetku novembra prečkala Slovenijo, Avstrijo ter dan po napadu v Parizu, torej 14. novembra, prispela v Salzburg. Tam sta zaprosila za azil ter se nastanila v enem izmed azilnih centrov v mestu.

Tudi tretji terorist potoval po Balkanski poti

V Salzburgu sta čakala več tednov, predvidoma nadaljnja navodila, saj naj bi načrtovali nov teroristični napad. Domnevno sta čakala, da se jima pred izvedbo napada pridruži še Maročan Abid Tabaouni.

Tudi Tabaouni je po zbranih podatkih potoval po Balkanski poti iz Sirije do Salzburga, kjer se je nastanil v istem azilnem domu kot Haddadi ter Usman. Na cilj je prispel 10. decembra.

Istega dne, ko je Tabauni prispel do svojih kolegov, je avstrijska varnostna služba opravila racijo v azilnem domu ter aretirala Haddadija, Usmana ter še nekaj drugih osumljencev. Tabaunija takrat niso našli, dobili pa so njegov mobilni telefon s številnimi koristnimi informacijami.

Tabaunija so našli in prijeli šele letos julija v Bruslju. Vsem trem bodo v Franciji sodili zaradi sodelovanja pri terorizmu.

Slovenski strokovnjaki in poznavalci pred letom dni: teroristi v EU potujejo z letali, ne pa z migranti

Čeprav so mnogi Slovenci po zdravi pameti sklepali, da so med množico varnostno nepreverjenih migrantov pomešani tudi teroristi, je bilo takšno stališče v osrednjih medijih naglo zatrto, oziroma celo obsojeno, da se iz humanitarne po nepotrebnem ustvarja varnostna kriza.

Številni strokovnjaki, analitiki, mnenjski voditelji in aktivisti so namreč uskajeno poudarjali, da ISIS v Evropo svojih borcev ne bi pošiljal pomešanih med migrante, ker jo lahko udobneje dosežejo po rednih letalskih in drugih transportnih linijah.

V oddaji Odmevi 18. septembra minulo leto je denimo obramboslovec dr. Klemen Grošelj, sicer reden komentator varnostnih vprašanj v osrednjih medijih, o možnosti infiltracije teroristov v Evropo preko migrantskega vala povedal:

"Teroristi, če že bodo prišli, bodo lahko uporabili druge poti, Sredozemsko morje vendarle ni tako široko morje, če so izurjeni komandosi, se v končni fazi lahko izkrcajo kot se izkrca vsaka specialna enota, lahko uporabijo redne letalske in ladijske linije, jaz dvomim, da bi uporabili ravno begunce kot neko pokritje, skozi katerega bi se infiltrirali v Evropsko unijo." 

"Največja napaka, ki bi jo lahko storili je, da bi migracijski val povezali s terorističnimi aktivnostmi," je za oddajo Dobro jutro na TV Slovenija 17. novembra povedal dr. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede v Mariboru ter kritiziral  izjavo, Mira Cerarja, da "niso vsi begunci teroristi," s čemer je po njegovo namigoval, da med njimi teroristi vendarle so. "Veste, tudi vsi Slovenci niso teroristi, vsake toliko časa pa najdemo kakšnega, ki ubije, oziroma vrže kakšno bombo," je potegnil vzporednico.

Komercialna televizija POP TV je 17. novembra 2015 objavila pogovor z aktivistom Adre Slovenija Juretom Poglajnom, ki je opravljal humanitarno delo na grškem otoku Lezbos.

Na novinarsko vprašanje, ali je možno, da bi se teroristi infiltrirali v migrantski val je odgovoril:

"To je zelo malo verjetno, kajti Islamski državi ni potrebno infiltrirati svoje članov, teroristov skozi begunske množice. Te imajo dovolj resursov, da jih pošljejo v Evropo z letali, bistveno bolj udobno, ni jim potrebno žrtvovati svojega življenja na pot,"


Poglajen je tovrstne ocene podajal za številne medije, za svoj nesporen humanitarni prispevek k skrbi za begunce pa je bil  imenovan za Delovo osebnost leta 2015.

Pri prepričevanju da med migranti ni teroristov, je prednjačil tudi tednik Mladina.

Novinarka Tea Wutte je v članku Neobstoječa begunska kriza med drugim zapisala: "Strah pred morebitnimi »teroristi«, ki naj bi na ta način prišli z Bližnjega vzhoda, so večinoma prav tako neupravičeni, saj večina beguncev beži prav pred pripadniki ISIS-a ...  Ni razlogov, da bi se »teroristi« podajali na nevarno in težavno pot preko Sredozemlja in čez Balkan do Evrope, če si lahko izberejo bolj preproste poti."

S kritikami na račun tistih, ki so opozarjali na varnostni vidik migrantske krize, ni skoparil niti mariborski filozof dr. Boris Vezjak. V blogerskem zapisu z naslovom Sovraštvo Slovencev do beguncev: zelo kratek vodič je zapisal: "Verjetno je odveč povedati, da se za begunskimi zgodbami skrivajo predvsem izjemno tragične in človeške stiske; da so med njimi tudi teroristi, ni zelo verjetno."

V odsotnost te nevarnosti so nas s svojimi gosti prepričevali tudi na nacionalnem radilu. Cirila Štuber je tako pripravila intervju z novinarjem, pisateljem in diplomatom Zlatkom Dizdarevićem, ki je med drugim dejal:"Zelo dobro vem, da IS-ju ni treba uvažati teroristov z begunci. Oni že imajo svoje celice v Evropi. V Evropo pridejo z letali, v srajcah, kravatah in oblekah, pijejo viski in se ne udeležujejo molitev v mošeji."

To je zgolj nekaj citatov iz lanske jeseni, kakršnih takrat v osrednjih medijih ni manjkalo.